Predsednik zveze in profesor na ljubljanski filozofski fakulteti Damijan Štefanc je uvodoma spomnil, da se že vse od prve polovice 90. let, ko je bila v Sloveniji izpostavljena rešitev učbeniških skladov, ob začetku vsakega šolskega leta odpira polemika o tem, kako bi morala država poskrbeti za to, da bodo vsaj učenci v obveznem osnovnošolskem izobraževanju deležni kakovostnih učnih gradiv.
Namen okrogle mize je zato predstaviti strokovna izhodišča, načela in argumente, ki bi jih morali upoštevati tisti, ki imajo v tej državi moč političnega odločanja, je dejal in dodal, da bi morala država zagotoviti, da vsi učenci vsaj v osnovnošolskem izobraževanju prejmejo komplet učnih gradiv v trajno last, založniki pa bi bili omejeni s ceno.
Ljubica Marjanovič Umek s Filozofske fakultete je izpostavila, da se ne ve, kakšne vrste učnih gradiv pridejo do otroka, ker so cilji postavljeni tako, da zahtevajo pri rabi učbenikov tudi različna delovna gradiva. Omenila je, da je bil delovni zvezek prej sestavni del delovnega učbenika. "Postavila se mi je dilema, kako zapolniti vrzel, ki je nastala z ukinitvijo delovnih učbenikov, kjer je bilo vse skupaj na enem mestu in je bila ta povezava otrokom mnogo lažja," je poudarila.
Danes učbenike potrjuje strokovni svet zavoda za šolstvo, delovne zvezke, ki ji ne potrjuje strokovni svet, pa morajo v celoti kriti starši. "Potem se čudimo, da niso izkoriščeni, a tudi zaradi tega, ker niso del enega gradiva," je še dodala. Otroci v prvem triletju potrebujejo le svinčnik in papir, saj naloge lahko dobijo s fotokopirnimi listi ali v delovnih zvezkih oziroma delovnih učbenikih, je opozorila.
Z didaktično-pedagoškega vidika je optimalno, če bi vsak učenec imel svoj učbenik, je menila Amalija Žakelj s primorske pedagoške fakultete. Kot pomembno je izpostavila vlogo staršev, ki lahko otroka že zgodaj seznanijo s tem, kako ravnati z učbeniki.
"Kakovost mora ostati strokovno vprašanje," pa je prepričan Gregor Torkar z ljubljanske pedagoške fakultete, ki je hkrati vodja projekta za kakovost slovenskih učbenikov. Projekt se je začel v tem letu, trajal bo šest let, njegov namen je razviti kazalnike kakovosti za spremljanje kakovosti učbenikov, pa tudi same rabe teh učbenikov v šoli.
V razpravi je Rok Kvaternik iz Založbe Rokus je opozoril, da v normalnih državah založba pregleda, kaj na strokovnem področju obstaja in potem se vzpostavljajo različni modeli avtorskih pristopov ob predpisanem učnem načrtu.
Predsednik združenja ravnateljev in ravnatelj Osnovne šole Janka Modra Dol pri Ljubljani Gregor Pečan pa je izrazil razočaranje, ker se okrogle mize niso udeležili učitelji in starši. Posledice učbenikov v trajno last učencev pa bi bile vidne v smetnjakih, ki bi bili polni odvrženih učbenikov, je odločno dejal.
