Prva točka na dnevnem redu današnjega srečanja je tako načrt pogajanj v zvezi z odpravo preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov v javnem sektorju. Po dogovoru o odpravi anomalij za zaposlene do vključno 26. plačnega razreda in pri pooblaščenih uradnih osebah, ki so ga sklenili konec julija, jih čakajo še anomalije nad 26. plačnim razredom. Kot je razbrati iz gradiva po četrtkovi seji vlade, na kateri so se seznanili s predvidenimi vsebinami in dinamiko nadaljevanja pogajanj, naj bi se o odpravi plačnih anomalij dogovorili do konca septembra.
Prav tako se bodo danes dogovorili o načrtu glede pogajanj o postopnem sproščanju ukrepov na področju plač. Gre za regres za letni dopust in premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, o čemer naj bi se dogovorili do konca oktobra.
Na dnevnem redu je tudi predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po kateri bi se za zdravnike odpravila omejitev najvišje uvrstitve v 57. plačni razred, zaposlenim pa ne bi bilo več treba vračati preveč izplačanih plač. Prav tako so na vladi v sporočilu po četrtkovi seji napovedali, da bodo na pogajanjih predlagali še dogovor o noveli zakona o javnih uslužbencih, s katero bi poenostavili kadrovske postopke in vzpostavili pravne podlage za vodenje evidenc na področju usposabljanja in izpopolnjevanja ter upravljanja s kadri v povezavi z informacijsko podporo. O novelah naj bi se dogovorili do konca oktobra.
Novembra naj bi se dogovorili o uvrstitvi v plačne razrede delovnih mest in nazivov, ki naj bi bila po vsebini, zahtevnosti ali kateri drugi okoliščini primerljiva z zdravniškimi delovnimi mesti. Vzporedno v zvezi z odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest direktorjev pa bo po pojasnilih vlade potekalo tudi medresorsko usklajevanje uredbe o plačah direktorjev.
V prvotnih izhodiščih je vlada za odpravo vseh plačnih anomalij namenila 70 milijonov evrov, v četrtkovem sporočilu po seji vlade pa so zapisali, da predlagajo, da končni učinek odprave anomalij vlada določi upoštevaje vsebino in potek pogajanj, saj je končni rezultat praviloma kompromis med vladno in sindikalno stranjo.