Poleg letovanj v počitniškem domu v Poreču, ki so v prvi vrsti namenjena otrokom in mladostnikom s socialnega roba ali z zdravstvenimi težavami, so organizirali tudi dva tabora za nadarjene otroke, od tega enega v Marburgu v Nemčiji, ki se ju je udeležilo po okoli 30 ljudi.
Veliko je bilo zanimanja tudi za dnevne dejavnosti ZPM Maribor doma, na katerih so našteli skupno 9600 udeležencev. Med drugim so prirejali ustvarjalne delavnice, tematske izlete in tematske delavnice, kot so na primer spoznavanje zanimivosti slovenskega jezika, učenje japonskega mečevanja in odkrivanje skritih kotičkov mesta. Vse aktivnosti, z izjemno izletov, so za udeležence brezplačne.
Veliko zanimanje po besedah koordinatorice teh dejavnosti Kornelije Kaurin kaže na siceršnje pomanjkanje takšnih počitniških dejavnosti v mestu in okolici, še posebej brezplačnih, kar je v mestu s kritično socialno sliko odločilnega pomena. Številni starši namreč njihove programe izkoristijo tudi kot počitniško varstvo, čeprav to ni njihov namen.
Kaurinova si želi, da bi lahko pridobili več sodelavcev prek javnih del, da bi lahko otrokom posvetili še več svojega časa. "Preprosto nam zmanjkuje ljudi, da bi lahko zadostili vsem potrebam in željam staršev," je povedala.
Večino dela namreč opravijo prostovoljci. Skupno je bilo letos samo na letovanjih nekaj več kot 230 prostovoljcev.
Počitniške dejavnosti so tradicionalno zaključili z današnjo Neresno olimpijado in Lekovim živžavom na Trgu svobode v središču Maribora, kjer so se otrokom v zabavnih igrah letos prvič pridružili še starostniki v okviru programa Večgeneracijskega centra Štajerska. Skupno so danes našteli 95 udeležencev.
Uspešni so bili tudi pri zbiranju donacij, saj so občine, še posebej Mestna občina Maribor s sredstvi sledile povečanemu povpraševanju po subvencioniranih letovanjih, več je bilo tudi donacij z drugih naslovov. Tudi zato so lahko odpeljali na morje več otrok kot lani.
"Samoplačnikov je bilo malo, le okoli deset odstotkov, kar pomeni, da je manj kot 200 otrok bilo na letovanju samoplačniško, vsi ostali so imeli takšno ali drugačno podporo. Sicer ne delamo nobenih razlik med otroki. Za vse skušamo odlično poskrbeti, ne glede na njihovo socialno ali zdravstveno stanje," je pojasnil Raušl.
Medtem ko je bil v preteklosti glavni motiv za udeležbo na letovanjih v organizaciji ZPM Maribor nezmožnost staršev, da bi sami odpeljali otroke na morje, danes vedno bolj prihaja v ospredje želja po druženju z vrstniki in udeležbi v raznovrstnih dejavnostih, ki jih ponujajo takšna letovanja.
Le slaba tretjina otrok, ki so bili letos na letovanju, je to izkusila prvič. Večina se namreč teh letovanj udeležuje vsako leto, kar je po besedah Raušla izraz zaupanja staršev in otrok ZPM.
