Predsednik odbora za učbenike pri Gospodarski zbornici Slovenije Miha Kovač je na današnji novinarski konferenci sicer priznal, da je sedanja ekipa na ministrstvu prva, ki je po desetletju pokazala ambicijo in tudi dejansko nekaj naredila na področju učbenikov. Toda način reševanja učbeniške problematike po njegovih besedah ostaja nedomišljen.
Ob tem je navedel, da so se stvari spreminjale v zadnjem hipu, čeprav bi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport lahko svoje namere sporočilo že prej, ter da model ni trajen in pelje v krizo.
Ministrstvo namreč vsako leto šolam razdeli tri milijone evrov, od katerih je za učenca v prvem razredu, za katere staršem letos prvič ni treba več doplačevati učnih gradiv, predvidenih 30 evrov. Na šolah se lahko sicer odločijo sredstva razporediti tudi drugače, a če za prve razrede namenijo več sredstev, za obnovo učbeniških skladov ostane manj. Dejanski čas obnove učbeniških skladov, če upoštevajo tudi dokupe učbenikov zaradi predčasne obrabe in rast števila učencev, je tako sedem let, je pojasnil Kovač. Ob tem je dejal, da bi moral biti po mnenju večine ravnateljev iz ankete, ki so jo izvedli, ta čas obnove štiri leta ali manj.
Po Kovačevih besedah je vrednost učbeniških skladov 13,4 milijona evrov, v skladih pa so tudi učbeniki, ki so stari osem let ali več, med njimi tudi takšni, ki so narejeni po starih učnih načrtih in se jih v šolah ne bi smelo več uporabljati. Ob nespremenjenem financiranju ministrstva se bodo skladi starali še naprej, je opozoril Kovač.
Nasprotno pa na ministrstvu menijo, da novi model učbeniške politike temelji na trajnosti in vzdržnosti, začrtana učbeniška politika je od leta 2015 jasna in predvidljiva za vse deležnike, tudi založnike, so zapisali v torkovem sporočilu za javnost.
Šolam je po njihovih navedbah med drugim omogočeno tudi avtonomno razpolaganje s prejetimi sredstvi in dolgoročnejše načrtovanje učbeniške politike na ravni šole. Šole bodo namreč same odločale o nakupu gradiv, za kar jim bo ministrstvo namenilo tri milijone evrov na leto, novi model pa zagotavlja tudi, da staršem prvošolčkov ni več treba doplačevati učnih gradiv, torej delovnih učbenikov in delovnih zvezkov.
Glede tega je Kovač danes opozoril, da je z omenjeno spremembo padla povprečna količina gradiv za prvi razred. Učitelji so v veliki meri ohranili gradiva za slovenščino in matematiko, najbolj je padla uporaba gradiva pri spoznavanju okolja, je pojasnil Kovač.
Po njegovih navedbah je povprečno število učbenikov in delovnih zvezkov na učenca v prvem razredu 2,6, pred spremembo pa je bilo 3,3. Medtem pa imajo na Slovaškem in Češkem v prvem razredu v povprečju več kot 7,5 učnih gradiv v prvem razredu, v Avstriji in na Hrvaškem devet, na Poljskem 11,6, je nanizal Kovač.
Kot je dejal, se boji, da navedeni padec pri nas ni rezultat zavestne politike, ampak kaotičnosti na področju učbenikov. Iz padca se po njegovih besedah tudi vidi, da tu ni šlo za avtonomno odločitev učiteljev, ampak jim je bila odločitev vsiljena. Če bi založniki za takšne spremembe in omejitve sredstev vedeli, bi se lahko tudi prilagodili in gradiva natisnili v drugačni obliki ali tehniki, je še dodal.
Na ministrstvu pa so med drugim zapisali tudi, da sta njihova prednostna naloga skrb za kakovostna gradiva ter vzdržnost sistema učbeniških skladov, ne pa sledenje finančnim interesom oziroma poslovnim ciljem. Tako bo po njihovih navedbah zavod za šolstvo izvajal letno analizo delovnih zvezkov in vsako leto objavil pregled povprečnih cen.
