Medvrstniško nasilje se dogaja, a o njem po oceni Slokana govorimo redko, tudi po policijski statistiki je takšnih primerov razmeroma malo. Vendar pa je na tem področju ogromno sivo polje v obliki psihičnega nasilja, veliko od tega tudi na spletnih omrežjih.
Takšnih oblik pogosto sploh ne obravnavamo kot nasilje, vse dokler ne pusti za seboj hujših posledic, denimo v obliki poskusov samomorov, je opomnil Slokan. Zato je treba vsako ravnanje, ob katerem se otroci počutijo vznemirjene, prijaviti, ali šolskemu osebju ali policiji, je poudaril.
Tudi Mojca Štraus z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je dotaknila novih pojavnih oblik medvrstniškega nasilja kot posledice novih tehnologij. Zato je stalno treba nadgrajevati tudi oblike odzivnosti, prepoznavanja in aktivnosti za preprečevanje tega nasilja.
Ob tem je spomnila, da je Zavod RS za šolstvo leta 2016 izdal navodila oz. protokol za obravnavo primerov medvrstniškega nasilja, ki je objavljen na spletnih straneh in si šole z njim lahko tudi pomagajo. Še pomembnejše kot obravnava posledic nasilja pa je njegovo preprečevanje, kar na ministrstvu skušajo spodbujati z ukrepi za spodbujanje dialoga, je pojasnila.
Raziskava iz leta 2015 je sicer pokazala, da Slovenija po pogostosti tovrstnega nasilja ne odstopa od povprečja držav OECD. Vendar pa takšna raziskava ne pove tudi tega, da medvrstniško nasilje vpliva na druga področja otrokovega življenja oz. na njihovo zadovoljstvo z življenjem nasploh, je dodala Štrausova. Na temo varnega in spodbudnega učnega okolja bodo zato po njeni napovedi konec leta organizirali mednarodno konferenco.
Lea Javornik Novak z direktorata za družino pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je izpostavila tudi pomen družine kot varnega okolja. S tem ko odrasli prisluhnejo otrokovemu opozorilu o nasilju in nanj reagirajo, dajo temu signal, da so mu v pomoč vedno, kadar jo potrebujejo. "Starši soustvarjajo zaupanja vredno okolje, varno okolje. Dolžni so odreagirati," je povzela.
Po besedah Zdenke Švaljek iz Zveze prijateljev mladine Slovenije na Tom telefon v enem letu prejmejo več kot 40.000 klicev, od tega je 10.000 pogovorov, iz katerih se razvije svetovanje. Med temi je vsaj desetina pogovorov, namenjenih različnim oblikam nasilja, je opozorila. Ob tem je žrtve nasilja pozvala, naj o tem spregovorijo, saj bi v nasprotnem primeru lahko storilcem dali misliti, da je vse v redu.
Nasilje nikakor ni sprejemljivo, se je strinjal trener borilnih veščin Denis Porčič - Chorchyp. Udarci po njegovih besedah nikoli ne rešijo problema nasilja, pač pa je rešitev v tem, da nasilnežem pomagamo. Vloga trenerjev pa je, da znajo otrokom prisluhniti, je poudaril.
