Lisec je v poslanskem vprašanju izpostavil, da je ministrstvo predlog novega zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti obljubljalo že konec leta 2015, nato so rok prestavili na konec leta 2016, februarja letos pa so javnosti predstavili "zgolj ohlapna izhodišča novega zakona". Poslanec je izpostavil, da so gradivo zavrnili tako Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije kot tudi Rektorska konferenca in sindikati.
Na ministrstvu v odgovoru na pisno poslansko vprašanje poudarjajo, da se zavedajo pomembnosti uveljavitve novih rešitev na področju raziskovalne dejavnosti. "Predstavljena izhodišča, ki jih v vprašanju navajate, so predstavljala zgolj osnovo za razpravo v okviru raziskovalne skupnosti. Sledi predlog celotnega zakona, ki ga bomo usklajevali s strokovno javnostjo in deležniki," so zapisali in ob tem navedli, da so v delovno skupino, ki bo skušala uskladiti izhodišča novega zakona, svoje predstavnike imenovali "relevantni deležniki in bo pred sklicem prve seje dobila v pregled tudi osnutek gradiva".
"V času dela skupine in širše javne razprave si bomo prizadevali, da bi bil predlog novega sistema usklajen do največje možne mere. Skladno s predstavljenim časovnim okvirom in javno razpravo, ki jo načrtujemo v jeseni verjamemo, da bo zakon sprejet v čim krajšem času in v obdobju mandata aktualne vlade," so še zapisali na ministrstvu.
Kot navajajo, bodo v okviru zakona skušali omogočiti ustrezno rast sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost kot celoto.
Okoli 500 slovenskih raziskovalcev je aprila letos s shodom v Ljubljani protestiralo zaradi krčenja sredstev za raziskave in inovacije. Od vlade že dlje časa zahtevajo, da poveča obseg in spremeni način financiranja raziskovalne dejavnosti ter omogoči prepotrebno spremembo zakonodaje.
