Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so za STA pojasnili, da želijo z novelo, ki naj bi jo DZ na predlog vlade obravnaval po skrajšanem postopku, zagotoviti večjo vključenost predšolskih otrok v vrtce v letu pred obveznim vstopom v osnovno šolo. Strateški cilj EU namreč je, da bi bilo do leta 2020 v vrtce vključenih 95 odstotkov otrok od četrtega leta starosti do vstopa v šolo, za dosego tega cilja pa je treba "izboljšati dosedanjo ponudbo programov," pravijo.
Po podatkih ministrstva je trenutno 98 odstotkov otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce, vključenih v dnevne programe, "krajših programov pa je zanemarljivo število". "Ob dejstvu, da je izven institucionalne vzgoje devet odstotkov otrok v letu pred vstopom v osnovno šolo, ocenjujemo, da bi s ponudbo krajših programov, ki bi bili za starše popolnoma brezplačni, dosegli vključevanje otrok, ki so trenutno izven sistema," so povedali.
Po oceni ministrstva bo za financiranje tovrstnih krajših programov na letni ravni potrebnih dodatnih dva milijona evrov, kar pomeni, da bo treba z uveljavitvijo novele, ki predvideva začetek financiranja krajših programov iz državnega proračuna s 1. januarjem 2018, v letu 2018 zagotoviti 600.000 evrov, leto pozneje pa dva milijona evrov.
Da bo državno financiranje povečalo vključenost otrok eno leto pred vstopom v osnovno šolo, je ocenila tudi večina sodelujočih vrtcev v anketi, ki jo je izvedlo ministrstvo. Na anketo se je odzvala tretjina samostojnih vrtcev in dobri dve tretjini vrtcev ki delujejo v okviru osnovnih šol. Od vseh sodelujočih je 68,39 odstotka vrtcev ocenilo, da bo državno financiranje povečalo vključenost otrok v vrtec. Anketa je tudi pokazala, da bi v tem primeru 58 odstotkov sodelujočih vrtcev organiziralo enega do dva oddelka, ki bi izvajala krajši program.
A so v Skupnosti vrtcev Slovenije po besedah njene predsednice Božene Bratuž do takšne ankete skeptični. Kot je povedala za STA, sta bili obe vprašanji "nekako zavajajoči". "Popolnoma logično je, da bi vsakršna finančna pomoč lahko pomagala pri večji vključenosti otrok v vrtec. In seveda bi vodstva vrtcev z veseljem organizirala financirane programe", je dejala.
Pravi tudi, da ministrstvo vrtcem ni sporočilo oziroma ni predvidelo, kaj bodo vrtci pri tem izgubili. "Prepričani smo, da je financiranje le krajših programov za nekatere petletnike diskriminatorno in žal ne zagotavlja večje vključenosti v javno mrežo predšolske vzgoje," pravi Bratuževa.
Opozarja tudi, da bo ta način organiziranja omogočil le prehajanje med programi. "Starši, ki imajo otroka v dnevnem programu, se bodo zaradi finančne všečnosti in možnosti drugega dnevnega domačega varstva odločali za krajše programe. Lahko se zgodi, da bodo zaradi tega v marsikaterem vrtcu pravzaprav morali zmanjšati dnevne programe za petletnike. Vključenost se bo morda celo zmanjšala", je dejala.
Zato so v Skupnosti vrtcev Slovenije prepričani, da bi bilo sredstva bolje deliti med vse petletnike: "Mogoče tako, da bi imeli vsi petletniki sofinanciranih vsaj nekaj ur na dan ali na teden, ne glede na program vrtca."
