Za plačno skupino J so se dogovarjali na skupnih pogajanjih vseh sindikatov javnega sektorja, saj so vanjo vključena delovna mesta, ki jih najdemo po celotnem javnem sektorju. Gre denimo za kuharje, hišnike, čistilke, receptorje in tajnice. Ob tem pa so potekala še pogajanja po resorjih, kjer so se za posamezne dejavnosti prav tako dogovarjali o popravljanju vrednotenj delovnih mest, uvrščenih do 26. plačnega razreda, v celoti pa za pooblaščene uradne osebe.
V četrtek po seji vlade je vladna stran sindikatom poslala seznam delovnih mest in nazivov, za katere so predvidena zvišanja. Pri plačni skupini J sledijo zadnjemu sindikalnemu predlogu, podanemu na pogajanjih v sredo, za ostale pa dogovorjenemu na resornih pogajanjih. Sindikati so nato v petek pregledovali sezname, vlada pa bo po prejemu njihovih odzivov pripravila predloge aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev.
Kot ocenjuje vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, bi lahko, če bo vse potekalo gladko, v drugi polovici prihodnjega tedna sledil podpis aktov. Ne glede na to, kdaj bodo kolektivne pogodbe začele veljati, pa bodo javni uslužbenci dobili poračun od 1. julija dalje, saj so tako predvideli v lani podpisanem dogovoru.
V konfederaciji sindikatov javnega sektorja so po Štrukljevih besedah ocenili, da so v glavnem, sicer z nujnimi kompromisi, uveljavili cilje, ki so si jih zastavili, seveda ne povsod in ne v izhodiščni višini. Zlasti pa kot pozitiven premik ocenjujejo delež sredstev, ki bo od skupno nekaj čez 71 milijonov evrov namenjen skupini J.
Tej se po njegovih navedbah namenja skoraj 27 milijonov evrov. Prepričan pa je, da so ključno vlogo odigrali trije protestni shodi, ki jih je organiziral Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) oz. konfederacija.
Plače pa izboljšujejo tudi izven skupine J, denimo medicinskim sestram in pomočnicam vzgojiteljic. Slednje bodo pridobile dva plačna razreda, takšen dvig pa večinoma lahko pričakujejo tudi srednje medicinske sestre in zdravstveni tehniki ter bolničarji v zdravstvu in sociali. Po besedah predsednice Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelke Mlakar so pri večini uspeli doseči dvig za dva plačna razreda, za nekatera delovna mesta pa za enega.
Pri tem je pojasnila, da pri srednjih medicinskih sestrah, ki so danes uvrščene okoli 21. plačnega razreda, dva plačna razreda pomenita približno 90 evrov bruto oz. približno 60 evrov neto. Za 2500 bolničarjev in okoli 12.000 srednjih medicinskih sester, kolikor jih je v Sloveniji, pa bo namenjenih približno 11 milijonov evrov.
Dva plačna razreda pomenita dvig plače za osem odstotkov, preračunano na letno raven pa to pomeni eno dodatno plačo, ki jo bodo dobili hišniki, kuharice, poslovni sekretarji, računovodje, pomočnice vzgojiteljic, ... je dejal Štrukelj. Kot je dodal, pa izboljšanja na žalost ne bo deležen tisti del čistilk, ki tudi z napredovanji ne presežejo minimalne plače.
V tem delu je kritičen tudi predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, ki je mnenja, da problematike plačne skupine J oz. tistih, ki so uvrščeni pod minimalno plačo, niso rešili. Tem se namreč ne bo nič poznalo, izpostavlja. Prav ti že tako velikokrat tisti, ki so prikrajšani že pri napredovanjih in se nanje največkrat pozabi, dodaja.
Verk tudi sicer opozarja na neustrezno vrednotenje nekaterih delovnih mest glede na specifike in omejitve, ki jih nekateri poklici imajo. Kot je navedel, je bila včasih približno 20-odstotna razlika med pooblaščenimi uradnimi osebami s prisilnimi pooblastili in ostalimi, saj je obstajal dodatek za pooblaščenost. Sedaj pa se je to izgubilo in praktično ni razlik v plači tistega, ki je izpostavljen neposredni nevarnosti in dela v posebnih pogojih dela, in tistega, ki ni.
Ali bo sindikat, ki ga vodi, pristopil k podpisu, bodo po Verkovih besedah odločili organi sindikata. Stavkovne zahteve, ki so jih postavili skupaj z ostalimi sindikati državne uprave, razen policistov in delavcev v pravosodju, pa ostajajo.
V Sindikatu poklicnega gasilstva so zaradi nezadovoljstva s pogajanji za jesen napovedali proteste, tudi stavke niso izključili. Delovna mesta v gasilstvu niso visoko ovrednotena, predlogov, ki so jih dali, pa niso uspeli uveljaviti. Bolijo jih tudi manevri drugih resorjev, na katerih so ukinili najnižje plačana delovna mesta in ustanavljali druga, ovrednotena višje, so pojasnili v petek na novinarski konferenci.
Tudi vojaki niso zadovoljni. Kot je poudaril sekretar Sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah, se namesto odpravljanja anomalij ustvarjajo nove in rušijo razmerja v Slovenski vojski. O tem, ali pristopiti k podpisu, bodo odločali organi sindikata. Medtem pa je predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak že napovedal, da ne bodo podpisali, saj so bili, kot je dodal, s pogajanj izključeni.
Tekom pogajanj so nezadovoljstvo izražali tudi policisti. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič se v petek še ni želel opredeljevati. Povedal je le, da se bo na to temo v torek sestal svet sindikata in sprejel odločitev.
