Policija ima na podlagi veljavne zakonodaje široka pooblastila pri zbiranju osebnih podatkov za potrebe izvajanja nalog, določenih z zakonom. Osebne podatke lahko zbira neposredno od oseb, na katere se podatki nanašajo, od drugih oseb ali iz obstoječih zbirk podatkov. Državni organi in pravne osebe, ki vodijo zbirke podatkov, ji morajo posredovati zahtevane osebne in druge podatke, navajajo omenjene smernice.
Glede posredovanja podatkov medijem pa so bolj stroge. Tako jim center za socialno delo (CSD) ne sme posredovati nobenih osebnih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti identiteto posameznika. Izjema je primer, ko posameznik za takšno posredovanje poda osebno privolitev. Dejstvo, da so osebni podatki posameznika mediju že znani iz drugih virov, ne daje CSD avtomatične pravne podlage za razkritje oziroma posredovanje osebnih podatkov uporabnikov.
Glede posredovanja osebnih podatkov otrok je treba vedno skrbeti za otrokovo korist in njihovo dostojanstvo, opozarjajo smernice. Tudi v primeru soglasja staršev mora CSD glede posredovanja osebnih podatkov delati predvsem v korist otroka, pri tem pa je vedno treba upoštevati test sorazmernosti. Treba se je torej denimo vprašati, ali je poseg v otrokovo pravico do zasebnosti res nujen za to, da je javnost obveščena o dogodku.
Konvencija o otrokovih pravicah določa, da noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje, nezakonitim napadom za njegovo čast in ugled. CSD mora te določbe pri svojem delu po opozorilu iz smernic vseskozi upoštevati.
Glede na prakso informacijskega pooblaščenca kot informacije javnega značaja štejejo podatki o prejemnikih pravic iz javnih sredstev in višini teh pravic. CSD jih mora posredovati medijem, če ti sprašujejo po njih, in sicer ime in priimek prejemnika ter višino prejemka. Do ostalih podatkov pa javnost načeloma ni upravičena.
Pogosto vprašanje za centre je tudi, ali lahko očetu posredujejo podatek o višini otroškega dodatka za njegovega otroka, ki živi z mamo, sam pa zanj plačuje preživnino. Glede na prakso bi informacijo javnega značaja predstavljal podatek o osebnem imenu upravičenca in skupni znesek javnih sredstev, ki mu pripada.
Niso pa informacija javnega značaja število otrok, znesek otroškega dodatka za posameznega otroka in dohodek družinskega člana, na podlagi katerega se določi višina otroškega dodatka. Vendar lahko oče pridobi podatek na podlagi zakona o upravnem postopku, če izkaže pravni interes.