Osnovni cilj zakona je sistemsko zagotoviti celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami in rizičnimi dejavniki in njihovih družin. Glavna pridobitev zakona je po navedbah Murglove preoblikovanje zdajšnjih razvojnih ambulant v centre za zgodnjo obravnavo v okviru javno dostopne mreže.
V centrih za zgodnjo obravnavo bodo otroka skupaj obravnavali strokovnjaki s področja zdravstva, sociale ter vzgoje in izobraževanja. Odvisno od potreb otroka in celotne družine bodo izdelali individualni načrt pomoči celotni družini, ne samo otroku. Družina pa se bo lahko v vsakem trenutku obrnila na koordinatorja družine.
Koordinator bo skrbel za usklajeno izvajanje načrta o pomoči družini in bo povezoval center za zgodnjo obravnavo, vrtec, center za socialno delo in druge institucije, ki bodo obravnavale otroka oziroma družino. Koordinator bo družino tudi obveščal o različnih oblikah pomoči, ki so ji na razpolago, zlasti na področju socialnega varstva.
V ta namen zakon predvideva okrepitev števila zdravstvenega osebja v razvojnih ambulantah s strokovnjaki, ki niso del zdravstva, to je s specialnim pedagogom in po potrebi z drugimi strokovnjaki.
V Sloveniji je od približno 400.000 otrok okoli 10 do 15 odstotkov z rizičnimi dejavniki v razvoju, med katerimi so tudi otroci s posebnimi potrebami. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da se delež otrok z rizičnimi dejavniki viša in je nekje okoli 25 odstotkov.
