Unicef je namreč od 932 milijonov dolarjev, ki jih letos potrebuje za programe izobraževanja v državah v kriznih razmerah, doslej prejel manj kot 115 milijonov. Gre za sredstva, ki so nujno potrebna za zagotavljanje dostopa do formalnega in neformalnega osnovnega izobraževanja za 9,2 milijona otrok, ki so jih prizadele humanitarne krize, opozarjajo v organizaciji.
Vrzeli v sredstvih za zagotavljanje Unicefovih programov izobraževanja v kriznih razmerah se razlikujejo glede na državo. Za pomoč v Iraku je potrebnih še 36 odstotkov sredstev, v Siriji 64 odstotkov, v Jemnu 74 odstotkov, v Srednjeafriški republiki pa 78 odstotkov.
Želja po izobraževanju je sicer eden od pomembnih vzrokov za migracije, so sporočili iz Unicefa. Raziskava med otroki begunci in migranti v Italiji je pokazala, da se jih 38 odstotkov na pot proti Evropi odpravi v iskanju priložnosti za izobraževanje. V podobni raziskavi v Grčiji je eden od treh staršev oz. skrbnikov izjavil, da je bil njihov glavni vzrok za odhod iz države iskanje priložnosti za izobraževanje za otroke.
Za otroke, ki so doživeli vojno in izgubo doma, pa lahko izobraževanje pomeni upanje v boljšo prihodnost. Milijoni otrok, ki odraščajo na vojnih območjih, pa so še bolj izpostavljeni tveganjem, kot so zgodnje poroke, otroško delo in rekrutacija v bojne skupine, še opozarjajo v agenciji ZN.
Dodajajo še, da je v 22 državah v kriznih razmerah več kot 25 milijonov otrok, starih od šest do 15 let, ki zamujajo dragoceni čas za izobraževanje. Petdeset milijonov otrok po vsem svetu pa je moralo zapustiti svoje domove, od tega 28 milijonov zaradi konfliktov, milijoni pa v upanju na boljše in varnejše življenje.
Leta 2016 je bilo na globalni ravni izobraževanju namenjenih le 3,6 odstotka humanitarnih sredstev. Za zaprtje te vrzeli je potrebnih 8,5 milijarde dolarjev letno, so še sporočili iz Unicefa.
