Glede na predloge ukrepov bi dvignili dejansko upokojitveno starost in podaljševali delovno aktivnost. Pri tem pa bi bili potrebni ukrepi za spodbujanje zgodnejšega zaposlovanja mladih in podaljševanja aktivnosti starejših, denimo vpeljati spodbude za zavarovance in delodajalce.
Predlagano je, da bi različne dobe po veljavni zakonodaji, ki jih zavarovanec prebije v zavarovanju, poenotili v enotni termin zavarovalna doba. Pričakovane pravice iz posameznih dob bi pri tem ohranili.
Način odmere pokojnine, ki izhaja iz načela enake obravnave žensk in moških, naj bo bolj pregleden. Način odmere pa naj nudi socialno varstvo najbolj ranljivim skupinam zavarovancev in upošteva morebitne posebnosti zaradi osebnih okoliščin zavarovancev, je zapisano v besedilu.
Formula za usklajevanje pokojnin naj bo glede na predlagana izhodišča vnaprej sistemsko določena, tako da bo zagotavljala ohranjanje realne vrednosti pokojnin. Formula mora upoštevati tako rast plač kot cen življenjskih potrebščin.
Predlagana je polna uveljavitev načela vsako delo šteje. V skladu z njim se prispevki plačujejo od vsake oblike dela, a iz tega sledijo tudi pravice.
Pri dodatnem pokojninskem zavarovanju naj se po predlogu uredijo nekatera vprašanja, zlasti glede višine prejemkov v času upokojitve, vendar pa ne na račun zmanjševanja pomena prvega stebra, torej obveznega pokojninskega zavarovanja. Participacija v dodatnem pokojninskem zavarovanju in opredelitev vloge tega zavarovanja morata temeljiti na socialnem dialogu. Hkrati morajo biti zagotovljene ustrezne spodbude države za financiranje te oblike zavarovanja.
Na področju invalidskega zavarovanja mora poklicna rehabilitacija po predlogu postati temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja, pri tem pa je treba vzporedno prilagajati tudi sisteme zdravstvenega zavarovanja, varnosti in zdravja pri delu ter drugih sistemov.
