"Pri letovanjih ali kolonijah gre za vsebinsko enako zadevo, le poimenovanje se je spremenilo," pravi generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Breda Krašna. Letovanja so pri članicah zveze organizirana celostno, kar pomeni, da v svojih 16 počitniških domovih v Sloveniji in na Hrvaškem poskrbijo za namestitev, prehrano in številne aktivnosti, od kopanja, sprehodov, različnih športnih dejavnosti, poučnih in zabavnih delavnic, učenja o zdravem načinu življenja in drugo.
Tako denimo počitniški dom Zambratija leži v objemu velikega zelenega parka, ki nudi v vročih poletnih dneh prijetno senco. V parku je večnamensko igrišče za nogomet, košarko, rokomet in igrišče za odbojko na mivki. Ob domu so mize za namizni tenis. Vsa igrišča imajo zvečer možnost osvetlitve. Razvedrilu in prireditvam je namenjen večnamenski prostor.
Sicer se za vse otroke na letovanju izvajajo enake dejavnosti, le plačilo je različno. "Nekaterim letovanje v celoti plačajo starši, socialno ogroženim otrokom financira letovanje naša humanitarna organizacija v okviru akcije Pomežik soncu, ali pa letovanja sofinancira občina," pravi Krašna in dodaja, da ZPMS izvaja tudi zdravstveno letovanje prek javnih razpisov zdravstvenega zavarovanja.
Rdeči križ Slovenije še vedno vabi v kolonije
Rdeči križ Slovenije že vseh 151 let svojega delovanja na Slovenskem z organizacijo letovanj pomaga otrokom preživeti nekaj brezskrbnih počitniških dni. Zadnjih 62 let otroci preživljajo počitniške dneve predvsem v Mladinskem počitniškem domu Frankopan Punat na otoku Krk, 61 let pa tudi v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič.
"Beseda kolonija je ves čas v rabi, čeprav je morda zadnjih nekaj let nekoliko v ozadju, ker v osredotočenosti na dobrobit posameznika in v skrbi za njegovo dobro osebno počutje na počitnicah poudarjamo predvsem njegova osebna doživetja in ne toliko institut kolonije," so za STA povedali na rdečem križu.
Sicer brskalnik po spletu pokaže, da območna združenja rdečega križa še vedno vabijo v kolonijo na Debelem rtiču, občine razpisujejo pogoje za sodelovanje v kolonijah, šole obveščajo o letovanju in zdravstvenih kolonijah otrok. Prav v teh dneh Društvo za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami v mladinskem zdravilišču Debeli rtič obeležuje 50. obletnico poletnega tabora - kolonije za otroke s sladkorno boleznijo.
Rdeči križ Slovenije je v zadnjih 62 letih prek svojih 56 območnih združenj omogočil letovanje več kot 600.000 otrokom. Letos želijo omogočiti letovanja okoli 1450 otrokom iz socialno ogroženih družin. To jim omogočajo namenska sredstva Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, donatorska iz akcij Pričarajmo nasmeh in Peljimo jih na morje!
S Počitnicami biserov daleč od stran od stisk in težav
Slovenska karitas od 1994 organizira letovanja otrok iz socialno ogroženih družin v Portorožu. "Od leta 2005 ta letovanja imenujemo Počitnice biserov. Na ta način želimo otrokom iz socialno šibkejših in socialno ogroženih družin omogočiti, da preživijo prijeten teden na morju, daleč stran od njihovih stisk in težav," je za STA pojasnila Helena Zevnik Rozman iz Slovenske karitas.
Slovenska karitas ne izvaja zdravstvenih kolonij, čeprav v svoj program vključujemo tudi otroke, ki imajo v ozadju bolezen. Izbira imena se jim je zdela pomembna, ker želijo otrokom sporočiti, da so kljub morebitnim problemom, stigmatizaciji, še vedno "biseri". Beseda počitnice pa nakazuje, da bodo to res počitnice in ne socialni program, ki jih bo zaznamoval.
Svojo neprecenljivo vrednost otroci spoznavajo tako na plaži ob kopanju, plavanju, kot tudi prek dramske igre, pogovornih delavnic in velike igre dneva, ustvarjalnih delavnic, pa tudi prek pogovora z animatorji - mladimi prostovoljci in voditelji.
Letos bodo izvedli pet tednov Počitnic biserov. Poleg slovenskih otrok bodo vključili tudi nekaj otrok in mladostnikov s statusom begunca. V juliju bodo v Sončni hiši v Portorožu organizirali tudi letovanje za socialno ogrožene družine.
S skavti na poletne tabore brez računalnikov in televizije
Skavti organizirajo poletne in zimske tabore za njihove člane, ki se celo leto pridno udeležujejo tedenskih srečanj. "Gre za skupino otrok in mladostnikov, ki jim je blizu življenje v naravi in preživljanje prostega časa v dobri družbi, vstran od računalnikov in televizije," pravi Viktor Höchtl iz Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.
Torej jih učijo shajati tako, da so odvisni sami od sebe in ne od tehnologije. Celo leto se pridno učijo veščin kot so orientacija, vozlanje, zgradbarstvo, netenje ognja itd. Ta znanja lahko potem s pridom uporabijo na taboru in seveda tudi v vsakdanjem življenju.
"Presenečeni bi bili, koliko otrok, tudi odraslih, danes ne zna pravilno obrniti zemljevida, saj nas telefoni in GPS naprave brez večjega truda pripeljejo na cilj," pojasnjuje Höchtl in dodaja, da so tabori plačljivi, a se trudijo držati cene na minimumu. Če kakšna družina ne zmore plačati, jim seveda omogočijo, da se kljub temu udeležijo taborov.
"Že nekaj let organiziramo tudi tabore družin, ki so prav tako zelo dobro sprejeti. Gre za tridnevno izkušnjo taborjenja v Kočevju ob skavtskem okoljskem centru. Tabori so, kot že ime pove, namenjeni družinam in so plačljivi do te mere, da se pokrijejo stroški hrane in materialov. Tabore družin vodijo prostovoljci in za svoje delo niso plačani. Šotore po potrebi priskrbimo mi," je za STA dodal Höchtl.
