Največ novosti se torej obeta ravno z novelo zakona o osnovni šoli, ki je trenutno v javni razpravi in naj bi po načrtih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (če bo seveda sprejeta v DZ) začela veljati že za naslednje šolsko leto.
Novela med drugim predvideva, da bi se vsi prvošolci obvezno učili tuj jezik (ta je zdaj izbirni predmet), učenci od 7. razreda naprej pa bi se učili dva obvezna tuja jezika. Po navedbah ministrstva je predlog, da bi se učenci v zadnjih treh razredih osnovne šole obvezno učili dva tuja jezika, sledil ideji, da je država vsem otrokom dolžna ponuditi standard, ki naj bi veljal v Evropi, v slednji pa sta standard dva obvezna tuja jezika.
V skladu z omenjeno novelo učenci, ki se ne šolajo v matični šoli, ne bodo imeli več pravice do brezplačnega prevoza, kar sicer pripada tistim, ki so od šole oddaljeni štiri ali več kilometrov.
Prav tako zakonski predlog ukinja pojem podaljšano bivanje, njegova vsebina pa se "po novem opredeljuje kot učenje učenja, sprostitveno ustvarjalne dejavnosti ter popoldansko varstvo". V ta namen je spremenjen tudi člen, ki opredeljuje t. i. razširjen program. Ta naj bi se po novem delil na dva dela, in sicer na t. i. organizirane dejavnosti ter na jutranje in popoldansko varstvo.
Število ur telovadbe se ne povečuje, naj bi pa zagotovili več gibanja
Pri tem bi organizirane dejavnosti, ki bi se začele izvajati po rednem pouku, strnjeno trajale največ 150 minut, vključevale pa bi pouk neobveznih izbirnih predmetov, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti, več gibanja in podobno. Nato bi sledilo popoldansko varstvo. Kot pravijo na ministrstvu, razširjenega programa z novelo po obsegu ne spreminjajo, drugače pa urejajo vsebino oziroma dejavnosti, ki jih vključuje.
Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je pred dnevi napovedala, da namerava ministrstvo doseči, da bodo učenci v šolah vsak dan telovadili vsaj eno uro, kar so nekateri razumeli kot napoved dodatnih ur športne vzgoje. Na ministrstvu pojasnjujejo, da ne gre za dodatne ure športne vzgoje, pač pa za idejo, da bi otrokom zagotovili več gibanja. Tega naj bi zagotovili znotraj razširjenega programa. Ministrica Makovec Brenčičeva je tako pred dnevi že izdala sklep, s katerim Zavodu RS za šolstvo naroča, naj opravi preizkus, kako več gibanja vgraditi v program osnovne šole.
Predlagana novela zakona o osnovni šoli nacionalno preverjanje znanja (NPZ) uvaja tudi v 3. razred osnovne šole. Dosežki NPZ naj bi služili kot dodatna informacija o znanju učencev in se bodo v obliki odstotnih točk zapisali v spričevalo. Dodatno se bi v 9. razredu dosežek iz obveznih predmetov pri NPZ pretvoril v eno izmed ocen, ki se upoštevajo pri zaključni oceni predmeta. S tem naj bi ministrstvo prisluhnilo tistim, ki opozarjajo, da učenci NPZ ne jemljejo resno, saj da dosežki na njem nikjer ne štejejo.
V naslednjem šolskem letu bo ministrstvo za izobraževanje prvič zagotovilo brezplačna učna gradiva za vse učence 1. razredov. Prav tako naj bi bili v naslednjem šolskem letu obnovljeni vsi učbeniki učbeniških skladov. Zagotovljen naj bi bil tudi trajen in vzdržen model vzdrževanja in obnove omenjenih skladov. V zadnjih letih se je namreč pri tem pojavljalo precej težav, saj šole zaradi pomanjkanja denarja učbeniških skladov niso redno posodabljale.
Vodilni šolski založniki so sicer maja v protestni izjavi opozorili, da je ministrstvo še februarja obljubljalo brezplačne delovne zvezke, v okrožnici 10. maja pa da je za to namenilo sredstva, ki tega ne omogočajo. A na ministrstvu slednje zanikajo in pravijo, da staršem prvošolčkov učnih gradiv ne bo treba doplačevati, prav tako ne bo izposojevalnin. S tem želijo po navedbah ministrstva staršem olajšati vstop otrok v šolo in otrokom omogočiti, da bodo samostojno uporabljali ta gradiva.
V nekaterih srednjih šolah se v prihodnjem šolskem letu začne poskusno uvajanje vajeništva
Na področju srednjih šol se največja sprememba obeta s poizkusno uvedbo vajeništva, ki naj bi bolje povezalo izobraževanje in gospodarstvo. V naslednjem šolskem letu na ministrstvu za izobraževanje načrtujejo vključitev vajeništva v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja: oblikovalec kovin-orodjar (Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad in Šolski center Škofja Loka), kamnosek (Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana), mizar (Šolski center Novo mesto in Šolski center Slovenj Gradec) in gastronom hotelir (Srednja šola Izola in Srednja šoli za gostinstvo in turizem Radenci). V prvih treh letih pričakujejo do 200 vajencev na generacijo.
Pri vajeništvu dijakov bo moralo najmanj 40 odstotkov programa obsegati poučevanje v šoli, najmanj 50 odstotkov pa praktično usposabljanje pri delodajalcu. Pri usposabljanju pri delodajalcu se bo moral vajenec držati določenih pravil (prav tako delodajalec), za svoje delo pa bo upravičen do nagrade, ki ne bo smela biti nižja od 250 evrov za prvi oziroma 400 evrov za tretji letnik izobraževanja.