Sindikat športnikov oziroma skupina delojemalcev nista bila uspešna s predlogom državnemu svetu za izglasovanje odložilnega veta na zakon, ki nadomešča prejšnjega iz leta 1998. Državni svet veta ni izglasoval, kar pomeni, da bo zakon lahko začel veljati. Zakon o športu je bil 9. junija objavljen v uradnem listu, začel bo veljati petnajsti dan po objavi, torej 24. junija.
Predstavniki sindikatov so prepričani, da bo zakon padel na ustavnem sodišču, od ustavne presoje pa bi odstopili le v primeru, da vlada prisluhne njihovim pripombam in pomislekom ter pripravi in predlaga ustrezne popravke zakona z zakonsko novelo.
Ključni očitki sindikatov na novi zakon o športu zadevajo vprašanja, povezana z zaposlovanjem športnikov in strokovnih delavcev v športu, saj jih niso prepričala zagotovila vlade oziroma resornega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da gre v primeru športnikov in zaposlenih v športu za specifične poklice, ki jih ni mogoče obravnavati tako, kot tiste v gospodarstvu in javnem sektorju, ker športnih dejavnosti ni mogoče izvajati v osemurnem dnevnem delu ali 40 urnem tedenskem.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je že pri obravnavi predloga za veto poudaril, da jih je najbolj zmotila določitev šestih izjem od zakona o delovnih razmerjih pri zaposlovanju športnikov, ki jih po Semoličevem mnenju ni mogoče utemeljiti in je med drugim možno veriženje pogodb celo do deset let. Gre za določbe 59. in 60. člena zakona.
V sindikalni centrali so prepričani, da izjeme pri urejanju delovnopravnih vprašanj športnikov in trenerjev odstopajo od ustavnih načel, izjeme pa bi bile dopustne le pod pogojem, da bi se te opirale na kolektivno pogodbo.
Za predsednika sindikata športnikov Dejana Stefanovića so konkretno ustavno sporne določbe zakona, ki se nanašajo na zaposlitev športnikov in strokovnih delavcev v športu ter sklepanje pogodb za določen čas, ker športnikom in strokovnim sodelavcem ne priznavajo enake delovnopravne zaščite, kot to velja za vse ostale delavce.
Proti po njihovem mnenju diskriminatornim določbam novega zakona o športu, še posebej proti tistim, ki se navezujejo na nadomestila za prestope in zaposlovanje športnikov ter strokovnih delavcev na področju športu so se s posebno izjavo odzvali tudi slovenske športnice in športniki, ki nastopajo ali so nastopali v kolektivnih in individualnih športnih panogah, med drugimi Uroš Zorman, Luka Žvižej, Vid Kavtičnik, Beno Lapajne, Tamara Mavsar, Barbara Lazović, Sergeja Stefanišin, Nina Jeriček, Miša Marinček, Neli Irman, Goran Jagodnik, Jaka Daneu, Ivica Jurkovič, Samo Udrih, Gregor Hrovat, Beno Udrih, Žiga Pance, Dare Vršič, Branko Ilič, Jasmin Handanović, Goran Cvijanović, Rifet Kapič, Miran Burgič, Matija Širok, Jure Balkovec, Marko Šuler, Manja Rogan, Tjaša Tibaut, Tom Kočevar-Dešman, Marija Šestak in Brigita Langerholc.
"Zaslužimo si enake pravice kot ostali delavci v Republiki Sloveniji," so zapisali v izjavi objavljeni na spletni strani sindikata športnikov.
