Jernej Verbič iz Društva novinarjev Slovenije, ki je okroglo mizo pripravilo skupaj z Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta, je uvodoma ugotovil, da so lažne novice danes velika težava za medije, niso pa nobena novost. "Gre za star pojav, ki pa danes postaja posel, v katerem se vrti vedno več denarja. Obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo izključno s tem in s tem dobro služijo", je opozoril.
Novinar in komentator Dela Lenart J. Kučič se je strinjal, da so lažne novice težava, a skupaj z Verbičem opozoril, da so zanje krivi tudi novinarji resnih medijev sami. "Mediji smo bili udeleženi v zgodovini interneta, telekomunikacij in v zgodovini preprodajanja pozornosti. Svojo celotno identiteto smo zgradili okoli ideje, da so oglasi tisti, ki financirajo naše delo, oglaševalci pa so nas imeli za glavni kanal za nagovarjanje občinstva. Pri tem pa smo spregledali, da se je igra spremenila, in da klasični mediji nismo več platforma, ki je najbolj ugodna za oglaševalce," je navedel kot razlog, zakaj oglaševalci oglašujejo na portalih, ki objavljajo lažne novice.
Da so te na splošno težava, so se strinjali tudi drugi razpravljavci, precej manj enotni pa so bili o vprašanju, ali je na tem področju potrebna regulacija. Profesor Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević je ocenil, da bi bilo treba določene stvari regulirati, vprašanje pa je, kako to narediti. Sam si namreč ne želi, da bi pri tem prišlo do omejevanja svobode govora, zato je po njegovem pri tem potrebna "prava mera". Nasploh je treba zadevo po njegovem urediti na politični ravni. "Evropska komisija bo morala sprejeti marsikatero zadevo, če bo želela to urediti," je dejal.
Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) ni vedela natančnega odgovora na vprašanje, ali bi na ravni EU lahko prišlo do tovrstne regulacije. "Zavest, da je to težava, obstaja, ni pa nekega akcijskega načrta o tem, kako bi to naredili," je opozorila. Sama sicer meni, da bi morala Evropska komisija rešitev iskati skupaj s podjetji, kot so Facebook in Google, ki pomembno prispevajo k širjenju lažnih novic. Možnosti vidi tudi v izobraževanju ljudi in oblikovanju računalniških algoritmov, ki bi prepoznavali lažne novice.
Je pa Kaučič podvomil, da bi bili omenjeni podjetji pripravljeni pomagati. "Nobena ne bos ogrozila svojega podjetniškega modela," je menil.
Da bi lahko regulacija kakor koli rešila stvari, sta podvomila odvetnik družbe Pro Plus Cene Grčar in evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS). "Regulacija in omejevanje se vedno obrneta v svoje lastno nasprotje," je menil Grčar. Edino rešitev sam zato vidi v tem, da spremenimo vzgojo in da o tej problematiki poučujemo mlade. Lažne novice so namreč posledica tega, da smo kot družba postali "tolerantni do neumnosti", je dejal.
Tomčeva pa je opozorila, da "lahko sprejmemo tisoč zakonov in ustanovimo tisoč inštitucij, pa ne bomo mogli uzakoniti vsega". Za posebno regulacijo se zato ne zavzema, se pa strinja, da je treba področje "omejiti tako, da bi se delala čim manjša škoda".
