Dogodek bo potekal prihodnji torek in sredo med 16. in 21. uro. Za "izposojo" živih knjig se je potrebno registrirati, včlanitev v knjižnico pa je brezplačna. "Živa knjižnica deluje kot katera koli druga knjižnica, s tem da so v našem primeru knjige žive, torej pripovedujejo o svojih osebnih zgodbah, osebnih okoliščinah - naj bo to poklic ali identiteta -, zaradi katerih se srečujejo z določenimi stereotipi in predsodki v družbi," je na današnji novinarski konferenci pojasnila Nikolina Jeretič iz Primorskega svetovalnega središča.
Projekt je po njenih besedah zelo pomemben z vidika podiranja predsodkov do določenih marginaliziranih oz. ranljivih skupin. "Pogosto se namreč zgodi v vsakdanjem življenju, da predalčkamo ljudi in svoje izkušnje generalizirano prenašamo na ostale. Tukaj je priložnost, da se srečamo s svojimi stereotipi in predsodki, da se poskušamo vživeti v svet ene od oseb, ki se s takimi zadevami spoprijema na dnevni ravni," je dodala Jeretičeva.
Zaradi pereče problematike nesprejemanja v družbi in med vrstniki je projekt še posebej pomemben za študente, ki lahko živim knjigam postavijo vprašanja, ki si jih sicer ne bi upali ali ne bi imeli priložnosti postaviti, pa je ocenila sekretarka resorja za socialno in študentsko problematiko pri Študentski organizaciji Univerze na Primorskem (ŠOUP) Taja Gruenfeld.
Matic Munc, ki bo tudi sam sodeloval v živi knjižnici, pravi, da živa knjiga ni primerljiva s predavanjem ali filmom, "ker je to čisto osebna izkušnja". V Taverni bo na voljo okoli 25 različnih živih knjig, večinoma lokalnih, torej prebivalcev istrskih občin, so pa zaprosili druge žive knjižnice tudi za medknjižnično izposojo, je še dejal Munc, ki je spomnil, da ne gre za prvo živo knjižnico v regiji. Zdaj ponovno oživljajo to zgodbo in upajo, da bo dogodek postal redne narave.
Navodilo bralcem je predvsem strpni dialog, saj je bralec dolžan knjigo vrniti v takem duševnem in fizičnem stanju, kot jo je prejel. Po Munčevih izkušnjah so bralci sicer med seboj zelo različni, tipični bralec pa je "relativno odprta oseba, ki je pripravljena sprejemati nekaj novega, se je pripravljena o nečem poučiti in je v tem tudi dosti odkrita, da lahko o tem sprašuje".
Projekt žive knjižnice koordinira društvo Legebitra, ki v Kopru pripravlja tudi projekt Čas za stik. Kot je pojasnila strokovna sodelavka Legebitre Katja Sešek, gre za dogodke, namenjene predvsem LGBT osebam, ki trenutno potekajo še v Mariboru, Kranju in Novem mestu, njihov namen pa je decentraliziranje dogodkov namenjenim LGBT+ osebam izven Ljubljane, saj ti nimajo veliko priložnosti in prostorov, ki bi bili zanje varni.
