"Da bi zakonu dodali težo, okrepili prizadevanja po prepoznanju mladih in podprli ukrepe za izboljšanje njihovega socialnega položaja, prosimo za oddajo podpisa v podporo zakonu," navaja ŠOS na spletni strani kajpami.si. Na njej je predlog zakona, ki ga je pred tednom dni v zakonodajni postopek vložil predsednik DZ Milan Brglez za zdaj s podpisom podprlo več kot 360 posameznikov.
Namen neformalnega zbiranja podpisov ni le podpora zakonskemu predlogu, ampak tudi, kot je na današnji novinarski konferenci dejal Spremo, ozaveščanje dijakov, študentov in širše javnosti o pomembnosti sprejema zakona. Podporo iščejo tudi med politiki. Po njegovih trditvah "bodo vse do obravnave predloga zakona na matičnem delovnem telesu v DZ nadaljevali s terenskimi akcijami".
"Poslali smo že prošnjo za sestanek z vsemi poslanskimi skupinami, da jim predstavimo predlog zakona, kakor tudi vsem ministrstvom, ki se jih naši predlogi dotikajo," je pojasnil Spremo. Želijo si, da jim vsi deležniki podporo soglasno vrnejo, "da se varčevanje na mladih dokončno odpravi", je povedal Spremo.
Na ŠOS so ocenili, da ukrepi in rešitve iz predloga zakona, ki naj bi bil pred poslanci predvidoma jeseni, na letni ravni državnega proračuna ne bi obremenil za več kot pet milijonov evrov, kar je po besedah Sprema "malenkost proti tistemu, kar nam je država v času od gospodarske krize naprej odvzela". Ob tem je izpostavil, da je država približno tak znesek letno privarčevala samo na področju študentske prehrane.
Glavni namen predloga zakona je po navedbah ŠOS sprostitev določenega dela varčevalnih ukrepov za dijake in študente, ki jih je leta 2012 uvedel zakon za uravnoteženje javnih financ. Zajema spremembe na področju dohodnine, zdravstvenega zavarovanja, subvencionirane študentske prehrane, štipendij za tujce, dodatka za bivanje, študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom ter statusa študenta po zaključku študija na 2. stopnji.
Med drugim predlagajo vrnitev višine posebne osebne olajšave, do katere so mladi upravičeni ob opravljanju študentskega dela, na predkrizno raven, koriščenje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za čas trajanja izobraževanja (in ne zgolj do 26. leta) ter koriščenje študentskih bonov do 22. ure in v poletnih mesecih.
Študentom, ki med študijskim letom izpolnijo pogoje za pridobitev dodatka za bivanje, bi zakon omogočil pridobitev dodatka s prvim dnem meseca, ki sledi nastanku spremembe. Uredil naj bi problematiko študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom na način, da to več ne bi bilo prepuščeno posameznemu visokošolskemu zavodu, spremenila pa bi se tudi določba, ki določa status študenta - status tako več ne bi prenehal z dnem diplomiranja, ampak z iztekom študijskega leta, v katerem je študent diplomiral.
