Kot pojasnjujejo v NSi, je zdajšnja ureditev na področju odmere državne štipendije diskriminatorna in ustavno sporna, saj dodeljen otroški dodatek za mlajše otroke vpliva na dodelitev državne štipendije starejšim otrokom.
Ob ukinitvi otroškega dodatka za polnoletne otroke je vlada po navedbah NSi izrecno poudarila, da za polnoletne otroke, ki se šolajo, vlogo otroškega dodatka prevzema državna štipendija. "Zato je povsem nesprejemljivo, da dodeljen otroški dodatek mlajšim otrokom povzroči, da starejši otroci v družini dobijo nižjo državno štipendijo ali pa je celo sploh ne dobijo," so opozorili v NSi.
Zavzemajo se tudi za odpravo treh členov zakona, s katerimi je zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) leta 2012 omejil krog upravičencev do otroškega dodatka, višino dodatka za srednješolce ter krog upravičencev do državne štipendije. Tako bi otroški dodatek znova uvedli za vse dohodkovne razrede, prav tako državne štipendije tudi za družine, ki spadajo v razred od 53 do 64 odstotkov povprečne mesečne plače na družinskega člana.
V NSi so ocenili, da sproščanje omenjenih varčevalnih ukrepov omogočata boljša finančna slika države in boljše razpoloženje v gospodarstvu. Skupne finančne posledice za državni proračun pa ocenjujejo na 60 milijonov evrov letno.
V NSi so februarja napovedali, da bodo v DZ vložili več zakonskih predlogov, s katerimi bi pospešili ukrepe, ki gredo v prid družinam, in odpravili varčevalne ukrepe, ki jih je na tem področju uvedel Zujf. V DZ so do zdaj že vložili predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, s katero so želeli znova uvesti 100-odstotno porodniško, in predlog spremembe zakona o vrtcih, s katero bi uvedli nižjo ceno vrtca za prvega otroka ter brezplačni vrtec za drugega in vse naslednje otroke, ki so hkrati vpisani v vrtec. Oba predloga so poslanci zavrnili.
