Kot so sporočili iz DZ, so članice in člani organizacijskega odbora predstavili namen svojega organiziranja ter izhodišča, oblikovana na aprilskem shodu za znanost, ki zadevajo tako spremembe glede obsega in načina financiranja znanosti kot tudi ustrezne spremembe področne zakonodaje, posebej pa so izpostavili tudi pomen dialoga z relevantnimi deležniki.
Predstavniki organizacijskega odbora shoda za znanost so poudarili, da je stanje znanosti v Sloveniji, nastalo še posebej v obdobju po letu 2009 do danes, izjemno kritično. Zaradi nestabilnega financiranja na podlagi negotovih javnih razpisov in večdesetodstotnega zmanjšanja proračunskih sredstev za ta namen, so raziskovalke in raziskovalci prisiljeni v nenehno prijavljanje na razpise, s čimer sicer pridobivajo širino, izgubljajo pa globino lastnega raziskovalnega področja in konkurenčne kompetence v domačem in mednarodnem prostoru.
Prav tako je po njihovem mnenju izjemno zaskrbljujoče tudi vrednotenje raziskovalnega dela, ki tudi ni primerljivo evropskemu načinu. Opozorili so še na spremljajoče težave, ki jih prinaša sedanja velika naklonjenost aplikativnosti raziskav, in s številnimi primeri ponazorili, da je sedanji sistem financiranja nepredvidljiv, nestabilen ter zato kratkoročno in dolgoročno nevzdržen.
Brglez in Bon Klanjščkova sta podprla tako ustrezen odziv in obravnavo tematike v poslanskih skupinah ter tudi sklic seje pristojnega matičnega delovnega telesa v roku približno enega meseca, so po srečanju še zapisali v DZ.
V Ljubljani je 19. aprila potekal shod za znanost, na katerem je več sto raziskovalcev izrazilo protest zaradi krčenja sredstev za raziskave in inovacije. S shodom, ki je potekal v okviru globalnega pohoda za znanost March for Science, so po navedbah organizacijskega odbora zahtevali avtonomijo raziskovalnega dela in znanosti, transparentno in stabilno financiranje raziskovalnega dela. Podporo jim je že takrat izkazal tudi Brglez.
