V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) namreč opozarjajo, da je vladni predlog izrazito neuravnotežen. Če izvzamemo plačno skupino J, vlada na področju izobraževanja predlaga spremembo za dve delovni mesti, v kulturi za pet, v znanosti za nobeno, v državni upravi pa za 54 delovnih mest. Od delovnih mest v državni upravi, kjer bi popravili plače, pa jih je 20 ali celo 22 takšnih, kjer se zahteva visoka strokovna in univerzitetna izobrazba, je navedel Štrukelj.
Pri tem je opozoril, da je že sedaj povprečna osnovna plača na delovnih mestih, kjer se zahteva univerzitetna izobrazba, v državni upravi za sedem plačnih razredov ali 550 evrov bruto višja od povprečne osnovne plače v izobraževanju. Če bi torej vlada ocenila, da na delovnih mestih z zahtevano univerzitetno izobrazbo obstajajo anomalije pri vrednotenju, bi moral biti njen predlog nasproten in bi morala zvišanja osredotočiti na izobraževanje, pa tudi znanost in socialo, ki za državno upravo prav tako zaostajajo, so prepričani v sindikatu.
"Tu je naša legitimna zahteva, da vlada jasno pojasni, v čem je ta velika razlika med delom v izobraževanju, sociali in znanosti v primerjavi z državno upravo ali tudi z zdravniki brez specializacije. Ali je delo učitelja manj zahtevno kot delo uradnika, je manj kompleksno, manj stresno, manj odgovorno," sprašuje Štrukelj, ki je dodal, da so tudi na predsednika vlade naslovili več vprašanj.
Sedemdeset milijonov evrov, ki so bili dogovorjeni za odpravo plačnih anomalij, bi po njegovih besedah morali v prvi vrsti nameniti za izboljšanje položaja najnižje plačanih, kot so v izobraževanju denimo hišniki, kuharji, pa poslovni sekretarji, računovodje in tudi čistilke, pri katerih pa plača večine ne dosega minimalne.
Po Štrukljevih besedah vlada s svojimi predlogi ogroža uspešnost pogajanj o anomalijah in tudi cilj, h kateremu so se lani zavezali, da bodo javni uslužbenci z najnižjimi plačami, ki so uvrščeni do vključno 26. plačnega razreda, pravico do višje plače dobili s 1. julijem.
A po Štrukljevih besedah se ta osnovna intenca skozi vladni predlog izgublja, to vprašanje je zmarginalizirano, podani so vsi mogoči predlogi, tudi dvigi za pomočnike direktorjev (v skupini J). Če bo vladni predlog ogrožal sklenitev pogajanj in zvišanje plač večini tistih z najnižjimi plačami za vsaj dva plačna razreda, bo Sviz znova pozval svoje članstvo v plačni skupini J, da to odločno pred vlado tudi zahtevajo.
Sicer pa Štrukelj meni, da je vlada "glavni organizator" konflikta, ki se pojavlja med nekaterimi sindikati, in to s svojim ravnanjem od druge polovice lanskega leta. Sicer pa je vlada po njegovi oceni potegnila takšne poteze za uničenje enotnega plačnega sistema, da ta ne bo zdržal cel naslednji mandat.
