Predlog predvideva preoblikovanje zdajšnjih razvojnih ambulant v centre za zgodnjo obravnavo v okviru javno dostopne mreže. V centrih, ki bodo predstavljali vstopno točko, bo več zdravstvenega osebja, več delovnih in drugih terapevtov. Oblikovali bodo individualni načrt za celotno družino, ki se bo lahko v vsakem trenutku obrnila na koordinatorja pomoči družini. Ta bo povezoval vrtec, center za socialno delo, bolnišnico in druge institucije.
Po predlogu bi zagotovili celostno obravnavo tako za otroke s posebnimi potrebami in z rizičnimi dejavniki kot za njihove družine, in sicer od otrokovega rojstva do začetka šolanja.
Določili bodo izvajalce storitev zgodnje obravnave, ki bodo povezani s koordinatorjem pomoči družini. Ta bo posredoval informacije tako staršem kot izvajalcem storitev. Staršem naj bi poleg tega zagotovili psihološko pomoč, svetovanje in podporo s t. i. predstavnikom družine. Kandidate za uvrstitev na seznam predstavnikov družine bodo pristojnemu ministru predlagale nevladne organizacije. Za pomoč družini bo izdelan individualen načrt.
Predlog nadalje predvideva oblikovanje večdisciplinarnih timov in povezovanje centra za zgodnjo obravnavo s strokovnimi delavci vrtca in centri za socialno delo. Postopke usmerjanja za predšolske otroke pa bodo ukinili.
V Sloveniji je približno 400.000 otrok, med njimi jih je 10 do 15 odstotkov oziroma 40.000 do 60.000 z rizičnimi dejavniki v razvoju oziroma s posebnimi potrebami. Osem do 12.000 otrok ima lažjo, zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, 800 do 1600 otrok ima cerebralno paralizo, otrok z avtizmom pa je 4000.
