Predsednika, ki sta imela pogovor o prihodnosti EU, sta se strinjala, da bo v prihodnosti možno preoblikovanje unije v neke vrsto združenih držav Evrope, a sta oba dodala, da je to zgolj njuno osebno mnenje.
Pahor je ob tem opozoril, da Evropa ne bi smela biti talilni lonec kot ZDA. "Spoštovati je treba razlike med narodi, jezike, identitete," je dodal.
Van der Bellen je bil sicer presenečen, da je Pahor odprto zagovarjal to možnost. Njegova izkušnja doslej je namreč bila, da so vsi tak predlog zavračali. "Na dolgi rok potrebujemo združene države Evrope," je dodal.
Pahor je dejal, da je trenutno v EU potreben status quo zaradi dogajanja v Evropi - od brexita do nacionalističnih teženj - ampak prej ali slej bo treba začeti razmišljati o spremembi evropske ustave in to tudi implementirati.
"Razmišljati moramo naprej in kako lahko naredimo EU bolj učinkovito, boljšo in da bo bolje odražala voljo ljudi," je dejal.
Številni študentje, ki so do konca napolnili predavalnico, so postavili različna vprašanja o prihodnosti EU in odnosih med Avstrijo in Slovenijo.
Ob vprašanju o ograjah in nadzoru na meji med državama sta predsednika priznala, da nista zagovornika ograj, pri čemer je Pahor dodal, da nasprotuje tudi ograji na meji s Hrvaško.
Van der Bellen je dejal, da ima vsaka država legitimno pravico, da nadzoruje svoje meje, obenem pa opozoril na status Slovenije kot članice schengenskega območja. "Vsi pričakujejo, da bo Slovenija nadzorovala mejo," je dejal o splošnem prepričanju.
Govorila sta tudi o prihodnosti evropske skupne obrambe in se strinjala, da je v prihodnje možno oblikovanje skupne vojske. Van der Bellen je spomnil, da Avstrija za razliko od Slovenije ni članica Nata in da je v okviru avstrijske državne pogodbe zavezana k nevtralnosti.
Rešitev v boju proti terorizmu Pahor vidi predvsem v tem, da je treba najprej definirati, kaj je definicija zmage nad terorizmom. Sam spodbuja dialog med vsemi stranmi in verjame, da je treba nadaljevati z življenjem, saj terorizma ni mogoče popolnoma odstraniti. "Treba je zmanjšati možnosti za terorizem," je dodal.
Van der Bellen pa je kot možen način boja proti terorizmu omenil policijsko sodelovanje in nadzor. Vendar je treba paziti, da ne okrnimo svobode, je opozoril.
V luči begunske krize pa je Van der Bellen pod vprašaj postavil prihodnost dublinske uredbe, saj ta v resnici ni solidarna z Grčijo in Italijo, ki ju je kriza najbolj prizadela.
"Ne smemo jih pustiti samih," je dejal. Rešitev vidi v prerazporeditvi prosilcev za azil, a razume, da se tudi države, kot so Švedska, Nemčija in Avstrija, "počutijo, kot da so jih pustili na cedilu".
Ob vprašanju o ekstremizmu in populizmu v državah članicah EU ter Avstriji Van der Bellen ni komentiral možnosti, da bodo v prihodnji avstrijski vladi svobodnjaki (FPÖ), je pa dejal, da treba biti previden z izrazom populist, saj je slabo definiran. "Dandanes se vsakomur reče, da je populist," je dejal.
Pahor se je pošalil, da so tudi že njega imenovali populist, a se vidi kot "pozitivnega populista", saj išče druge pristope do ljudi, ki pa so grajeni na skupnih vrednotah, kot sta demokracija in človekove pravice.