"Pred družbo so veliki izzivi, kako se poenotiti glede prihodnjih sprememb in kakšno državo blaginje želimo," je dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova na današnji konferenci na fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Podaljševanje življenjske dobe po njenih besedah pomembno spreminja starostno strukturo prebivalstva, saj se število delovno aktivnih manjša, povečuje pa se število starejših od 65 let.
Spomnila je na osnutek strategije dolgožive družbe, ki prinaša usmeritve za soočanje z demografskimi izzivi in je zdaj v javni razpravi. Po sprejetju strategije na vladi bodo sledili akcijski načrti s konkretnimi ukrepi.
Prav tako je ministrica omenila belo knjigo o pokojninskem sistemu, ki bo podlaga za spremembe na pokojninskem področju. Tako kot osnutek strategije dolgožive družbe tudi bela knjiga prinaša usmeritve za odziv na nove razmere v družbi, ko je starejših vse več, netipične oblike zaposlovanja vse pogostejše, nezanesljivost zaposlitve pa ima vplive tudi na pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ljudi.
Dekan fakultete za družbene vede Rado Bohinc je opozoril, da prekariat postaja vse bolj izrazit spremljajoči pojav kapitalizma in Slovenija nanj ni imuna, čeprav ima vzorno delovnopravno zakonodajo. Težave na tem področju se po njegovih besedah izražajo s kršenjem zakonodaje, kot je denimo delo na črno.
Po njegovih besedah so nujne spremembe, ki bodo globoko posegle v razmerje med delom in kapitalom. Velik potencial vidi v socialni ekonomiji, saj številne oblike njenega delovanja v Sloveniji še niso razvite. Tako denimo nista urejena delavska korporacija in delavsko zadružništvo,je dejal.
Na okrogli mizi o družbeni neenakosti in revščini, ki je sledila, je državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Andreja Črnak Meglič povedala, da se je socialni položaj nekaterih skupin družin od krize naprej glede na zadnjo raziskavo Inštituta za socialno varstvo zelo poslabšal, glavni vzrok pa so razmere na trgu dela.
Rešitve za nižjo stopnjo revščine bi bilo treba po njenih besedah iskati v preprečevanju zlorab na trgu dela, preveriti pa bi bilo treba tudi sisteme socialne zaščite. Ti so bili namreč oblikovani v obdobju, ko je bila zaposlenost visoka in za poln delovni čas.
Poglobljenih obravnav možnih rešitev ni, je opozorila državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk. "Živimo v instant družbi, ko je treba odgovoriti na zahteve po takojšnjih rešitvah. Tako smo prisiljeni v gasilske akcije," je povedala.
Dekanja fakultete za socialno delo Vesna Leskošek je pri razmišljanju o možnih rešitvah menila, da spremembe v družbi niso tako velike, da obstoječega sistema socialne države ne bi bilo mogoče izvajati še naprej.
Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste pa se je zavzela za uvedbo poroštvenega sklada za tiste, ki državi ne morejo plačati svojih obveznosti. Poleg tega se otroški dodatek po njenih besedah ne bi smel šteti v dohodek družine.
Na okrogli mizi o izzivih staranja prebivalstva pa je Boris Majcen z Inštituta za ekonomska raziskovanja menil, da bi moral strategijo dolgožive družbe sprejeti DZ, ne vlada. Če jo bo sprejela le vlada, bo zelo verjetno obstala v predalu, je posvaril.
Jasna Mali s fakultete za socialno delo je pri tem opozorila, da strateški dokumenti ne bodo uspeli, če ne bodo prisluhnili uporabnikom. Politika mora najti dialog z uporabniki, je pozvala.
Več bo treba vlagati v preventivo, je poudarila Tatjana Buzeti z ministrstva za zdravje. Pomembne novosti bo v prihodnosti po njeni oceni prinesel tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga pripravljajo na ministrstvu.
Po mnenju Davorja Dominkuša z ministrstva za delo pa se bo treba dogovoriti o tem, kako bomo v prihodnje plačevali sisteme socialne zaščite. Treba bo poiskati nove vire, je ocenil.
