Vsaj 15 odstotkov otrok ima rizične dejavnike v razvoju, je dejala Murglova. Številni starši po njenih besedah ne vedo, kje najti pomoč. Namen predloga je tako zagotoviti večdisciplinarno obravnavo otrok in njihovih družin.
Po njenem pojasnilu je predlagana razširitev zdajšnjih razvojnih ambulant. Preoblikovale bi se v centre za zgodnjo obravnavo, ki bodo vstopna točka. V njih bo več zdravstvenega osebja, več delovnih in drugih terapevtov. Oblikovan bo individualni načrt za celotno družino, ki se bo lahko v vsakem trenutku obrnila na koordinatorja družine. Ta bo povezoval vrtec, center za socialno delo, bolnišnico in druge institucije, je dejala.
Cilj je po njenih besedah zagotoviti sistemske rešitve. Pripravljen pa je tudi zato, da pristojna ministrstva sodelujejo med seboj in zagotovijo izobraževanja za strokovnjake.
Predlog je kompromis, tako da zajema le predšolsko obdobje, je dejala. Zakon bodo najprej preizkusili s pilotnim projektom, uporabljati pa se bo začel z letom 2019. Vrtcev s prilagojenim programom od tedaj ne bodo več financirale občine, ampak država, je napovedala.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za izobraževanje Andreje Barle Lakota je dodana vrednost predloga, ki ga vlada podpira, to, da se bodo področja izobraževanja, sociale in zdravstva povezala pri celostni obravnavi. Predlog povezuje zdaj pogosto nepovezane sisteme, obravnava pa celotno družino in ne le otroka, je poudarila.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so vse poslanske skupine napovedale podporo predlogu, ki so ga ocenile kot nujnega za otroke in njihove družine.
Predlog po opozorilu SMC sledi priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije. Nadgrajuje dozdajšnje storitve in omogoča dostop do njih tudi geografsko oddaljenim, je dejal Saša Tabaković.
V SD so spomnili, da je Slovenija edina v EU, ki obravnavanega programa še ni predpisala z zakonom. Kar je izgubljeno v zgodnjem otrokovem obdobju, je kasneje težko popraviti, je opozorila Marija Bačič.
Podobno so menili v DeSUS. S sprejetjem zakona bo delno odpravljen zaostanek za drugimi članicami EU, je dejal Peter Vilfan.
Prav tako so bili predlogu naklonjeni v opoziciji. V SDS, kjer predlog podpirajo, so sicer menili, da bi dobre rešitve iz predloga lahko vključili že v obstoječi zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, je povedala Jelka Godec.
V NSi so se strinjali s predlagatelji zakona, da mora biti zgodnja obravnava usmerjana k družini. Iva Dimic je pri tem spomnila, da bo obravnavani zakon skupaj z že sprejetim zakonom o osebni asistenci, ki so ga vložili prav v NSi, in zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki ga pripravljajo na ministrstvu za zdravje, omogočil celostno obravnavo vseh, ki jo potrebujejo.
Predlog podpirajo v nevladnih organizacijah in je usklajen s pristojnimi ministrstvi, tako da v ZL ne vidijo razloga, da zakon ne bi dobro zaživel tudi v praksi, je dejal Miha Kordiš.
V poslanski skupini NP pa so pozvali tudi k razmisleku o obdobju, ko otroci s posebnimi potrebami odrastejo. Treba je poskrbeti za ureditev njihovega zaposlovanja, je opozorila Mirjam Bon Klanjšček.
Branko Zorman iz SMC, ki je tako kot Murglova starš otroka s posebnimi potrebami, je bil v splošni razpravi o predlogu kritičen. Predlagane rešitve denimo za več zdravstvenega osebja in terapevtov bi bilo mogoče uresničiti že v okviru veljavne zakonodaje, je menil. A Murglova mu je odgovorila, da je glede na dozdajšnje izkušnje spremembe treba uzakoniti, sicer napredek ni zagotovljen.
DZ bo glasovanje o predlogu sklepa, da je obravnavani zakonski predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, opravil v sredo v okviru glasovanj.