c S

S projektom Roka v roki do sistemskega orodja pri razvoju socialnih in čustvenih spretnosti v šolah

22.05.2017 08:41 Ljubljana, 19. maja (STA) - Na Pedagoškem inštitutu bodo v okviru mednarodnega evropskega projekta Erasmus+ K3 Policy experimentation z naslovom Roka v roki razvili program socialnih, čustvenih in medkulturnih spretnosti za šole. Cilj triletnega projekta je razviti sistemsko orodje za šole v Sloveniji in širše na ravni EU, je za STA dejala Ana Kozina z inštituta.

V tem trenutku kljub številnim prepoznanim pozitivnim izidom razvijanja čustvenih, socialnih in medkulturnih spretnosti tako pri učencih kot strokovnih delavcih tovrstne vsebine po navedbah vodje projekta Ane Kozina niso sistematično vpeljane v prostor vzgoje in izobraževanja.

"To vrzel bomo v naslednjih treh letih poskušali zapolniti na inštitutu z razvojem programa Roka v roki. Vodenje projekta je tako za inštitut kot za Slovenijo priložnost za prevzemanje vodilnih vlog pri razvoju socialnih, čustvenih in medkulturnih spretnosti v vzgoji in izobraževanju," je pojasnila.

V projektu bo inštitut v sodelovanju s tujimi partnerji razvil program, ki ga bodo lahko uporabljali v šolah za učence in tudi strokovne delavce. Učinkovitost programa bodo preverjali v mednarodnem prostoru, program pa bo kasneje prosto dostopen za uporabo na spletni strani inštituta.

Pomembni rezultati projekta so pregledni katalogi obstoječih in novih merskih pripomočkov s področja čustvenih, socialnih in medkulturnih spretnosti, predvsem za razvijanje čustvenih, socialnih in medkulturnih spretnosti za učence in strokovne delavce ter priporočila za razvoj politik in praks. Za začetek bo projekt zajel dvanajst osnovnih šol, je dejala Ana Kozina.

Potreba po tovrstnem programu se je po njenih besedah pokazala s prihodom večjega števila priseljencev in beguncev v EU. "Na evropski ravni se je namreč izoblikovala potreba po skupni vpeljavi politik z namenom preprečevanja segregacije ter diskriminatornega vedenja tako v šolah kot v družbi," je dejala.

Na ta način se lahko oblikujejo učna okolja in skupnosti, kjer se tudi otroci in mladostniki iz ranljivih skupin počutijo sprejete. Kljub temu, da je pomen socialnih in čustvenih spretnosti empirično prepoznan kot ključen dejavnik pozitivnega razvoja otrok in mladostnikov, razvoj teh spretnosti, kot je poudarila Kozinova, ni sistematično podprt v EU.