Predsednica odbora Mirjam Bon Klanjšček (NP) je na začetku seje pojasnila, zakaj je sklicala tokratno sejo, čeprav je uredba že sprejeta. Ob razpravi na odboru o doktorskem študiju je namreč obljubila, da bo tudi seja ob izdaji uredbe, ker jo pri "doktorskem študiju moti več stvari". V uredbi, sprejeti na vladi 26. aprila, jo moti predvsem to, da se sofinancira javni zavod in ne študent in da manjka definicija javne službe.
Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh je znova poudaril, da novela zakona o visokem šolstvu prvič določa, da je obveznost države tudi financiranje tretje stopnje, torej doktorskega študija na javno-veljavnih študijskih programih. Sofinanciranje prepuščajo univerzam, ki morajo sredstva za doktorski študij pregledno in avtonomno razdeliti posameznim študentom, je dejal. Dodal je, da so sredstva za doktorski študij rezervirana na posebni proračunski postavki, in sicer skoraj deset milijonov evrov za letos in prihodnje leto.
Doktorski študij je po mnenju prorektorja primorske univerze Borisa Kavurja privilegij univerz oziroma tistih, ki so s svojim kakovostnim raziskovalnim, pedagoškim in inovativnim delom sposobni takšen študij izvajati. "Tudi zaradi tega so univerze, kot je bilo ugotovljeno na rektorski konferenci, zadovoljne s takšno uredbo, ki je odločilna, ker univerzam prepušča avtonomijo pri izbiri kandidata," je dejal.
Temu je pritrdil poslanec SMC Saša Tabaković. Uredba se mu zdi glede na novelo zakona o visokem šolstvu še kako potrebna za sofinanciranje doktorskega študija. Po statistiki je število doseženih doktoratov v Sloveniji med članicami EU najvišje, je izpostavil in menil, da tudi zasebne fakultete s koncesijo niso degradirane, saj sofinanciranje poteka preko javnih razpisov.
Poslanka NSi Ljudmila Novak je opozorila na veliko doktorjev, ki odhajajo v tujino, a jih je financirala naša država. Poslanec SDS Tomaž Lisec pa je spomnil, da je "uredba sprejeta in da se danes na odboru seznanjajo z nečim, na kar poslanci nimajo nobenega vpliva".
Poslanec ZL Miha Kordiš je prepričan, da uredba vodi k selekciji študentov glede na njegovo socialno stanje. Znova je predlagal, da študenti, ki se bodo izpisali iz programa zaradi nepridobljenega sofinanciranja, ne smejo imeti dodatnih stroškov. Zavzel se je tudi za to, da se poleg sofinanciranja šolnin doktorskim študentom omogoči denarna spodbuda za pokrivanje osnovnih stroškov in da se uvede normiranje šolnin.
