Predsednik SAZU Tadej Bajd je uvodoma pojasnil, da je resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 kot ukrep za doseganje standarda etike v raziskovalni dejavnosti predvidela vzpostavitev častnega razsodišča.
Za to nalogo sta bila zadolžena SAZU ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki sta za izvedbo ustanovila skupno delovno telo, in sicer svet za pripravo vsebinskih izhodišč za ustanovitev nacionalne komisije za integriteto v znanosti. Svet šteje 21 članov eminentnih predstavnikov slovenske znanosti, vodi jo akademik Jože Krašovec.
Svet je po Bajdovih navedbah aprila pripravil vsebinska izhodišča, ki oblikujejo strokovno podlago kot prvi korak za pripravo "zakonodajnega okolja" za vzpostavitev najvišjega nacionalnega telesa, ki bo bdelo nad spoštovanjem etičnih in moralnih standardov v izobraževalni in raziskovalni dejavnosti.
Ministrica Makovec Brenčičeva je poudarila, da bodo osnovno idejo častnega razsodišča, predvsem izhodišč, preoblikovali na način, da najdejo svojo pot v novi visokošolski in znanstvenoraziskovalni zakonodaji. "Gre za resnico in resnicoljubnost v človeškem pomenu te besede, predvsem pa, da mladim prenesemo idejo integritete, etike in moralnih standardov v znanosti," je še dejala ministrica.
O namenu in vidikih ustanavljanja nacionalne etične komisije za integriteto v znanosti je spregovoril akademik Slavko Splichal. Opozoril je, da so v Sloveniji priče številnim pojavom, ki kažejo, da v znanosti ni vse v redu. Zato bo bistvena naloga sveta po njegovih besedah preventivno delovanje in izobraževanje na področju etike v znanosti z namenom spodbujanja dobrih praks preprečevanja nepoštenosti. Svet je med 12 priporočil uvrstil tudi sodelovanje z etičnimi komisijami v visokošolskih in raziskovalnih organizacijah.
Priporočila za ustanovitev komisije za integriteto v znanosti je s pravnega vidika predstavila nekdanja ustavna sodnica Dragica Wedam Lukić. Spomnila je, da so bili na začetku v dilemi, kakšno naj bo to "telo". Na koncu je prevladalo stališče, da naj bo svet za integriteto v znanosti posvetovalni organ, ki bo izdajal mnenja o kršitvi etičnih pravil, njegova pristojnost naj ne bo izrekanje sankcij niti odločanje o pritožbah, je dejala.
Znanstvenica Urša Opara Krašovec je predstavila evropski kodeks raziskovalne poštenosti, nekdanji minister za zdravje in predsednik državne komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč pa je govoril o zgodovini etike v medicini v svetu in pri nas.
