Kot je za STA pojasnil stalni tajnik Mirovnega odbora Mednarodnega Pen Edvard Kovač, je francoski pravni strokovnjak, ki brani pravice in svoboščine pisateljev po svetu, pripravil besedilo, ki nasprotuje smrtni kazni. Gre za deklaracijo, ki jo bo sprejel mirovni odbor, zatem pa naj bi jo sprejela tudi generalna skupščina svetovnega Pena.
"Prišel je trenutek, ko moramo pisatelji vsega sveta nastopiti skupaj in povedati, da smrtna kazen ni vredna nobene države, nobenega sistema in nobenega režima ter ni več opravičljiva," je izpostavil Kovač in dodal, da pisatelji varujejo temeljno pravico človeka do življenja. "Pisatelj je tisti, ki je znanilec življenja ne pa znanilec smrti," je dejal.
Odbor bo podprl tudi resolucijo proti sovražnemu govoru, ki jo je v sredinem uvodu v blejsko srečanje pisateljev že sprejel ženski odbor Mednarodnega Pena. "Vsaka vojna in vsaka napetost, vsak konflikt se začne s sovražnim govorom," je dejal Kovač in dodal, da je njihova zahteva, da drug z drugim govorimo s spoštovanjem in zaupanjem.
To bo blejska deklaracija, ki bo nato šla na mednarodni Pen, ki bo dal temu dokumentu svetovno razsežnost. Trenutno je po svetu 145 centrov Pena in to je najbolj široka organizacija za Združenimi narodi. Regionalne konference, kakršna je blejska pa imajo poseben pomen. Bivši predsednik mednarodnega Pen John Ralston Saul je blejsko srečanje proglasil za kovnico novih idej. Sedaj pa postaja tudi kovnica dokumentov svetovnega Pena, je pojasnil Kovač.
Na današnji generalni skupščini se bodo dotaknili tudi aktualnih žgočih tem v različnih državah. Literati iz Izraela, Iraka in Turčije bodo spregovorili o težavah, s katerimi se soočajo. Seznanili se bodo s situacijo tudi drugod po svetu, med drugim v Rusiji in v Makedoniji. Tamkajšnji literati pa se zaradi pomanjkanja sredstev srečanja niso mogli udeležiti.
"Čudovito je, da je Bled oaza miru," je izpostavil Kovač in pojasnil, da predstavlja pravi mini mozaik različnih problematičnih vprašanj po Evropi in Bližnjem vzhodu. "Pri nas bosta spregovorila Izraelka in Arabec, pa Turkinja, ki se zavzema za pravice Kurdov, in Katalonka, ki se zavzema za jezikovne pravice Kataloncev," je navedel Kovač.
Pen so po prvi svetovni vojni ustanovili londonski intelektualci. Na začetku jih je bila le peščica, a so kmalu dobili somišljenike. Slovenci so se jim pridružili med prvimi, že pred 91 leti. Slovenski Pen se je še v poznih 80. letih minulega stoletja zavzemal za pisatelje v zaporu v bivši Jugoslaviji. "V zdajšnjem sprtem, razbolenem svetu, žal tudi v desetem desetletju ne bomo smeli spustiti misli na pašo," pravi predsednica Slovenskega centra Pen Ifigenija Simonović.
Po skupščini mirovnega odbora bo danes na Bledu potekala še podelitev priznanj nagrajencem četrtega natečaja slovenskih srednješolcev za najboljši esej, nato se bodo pisatelji odpravili v Ljubljano, kjer bo na gradu potekal literarni večer, posvečen prevajalcu slovenskih pesmi v francoščino Marcu Alynu. Srečanje pa se bo sklenilo v soboto, ko se bodo pisatelji odpravili še na izlet v Koper.
