Kot je pojasnil zgodovinar in pisatelj Janko Prunk, sta racionalistični humanistični preudarek, ki je zavračal vojno, in strah pred uničujočim novim atomskim orožjem po koncu druge svetovne vojne več kot pol stoletja preprečevala veliki svetovni spopad velesil. Je bilo pa v tem času nešteto lokalnih vojn, ki so zahtevale na milijone človeških življenj.
V svetu danes prevladujejo pacifistična načela in obstaja cela vrsta mednarodnih organizacij za vzdrževanje miru. Kljub temu pa se svet vsak dan sooča z lokalnimi vojnami, ki grozijo prerasti v vojne širših razmerij in ogroziti velike dele človeštva, je opozoril Prunk in izpostavil plemenito nalogo organizacije Pen, ki si prizadeva za mir in zavrača vojno kot sredstvo v medčloveških odnosih.
Teresa Salema iz portugalskega Pena je izpostavila, da intelektualci in pisatelji sicer ne morejo ustaviti vojn, lahko pa raziščejo strukture nezadovoljstva in odkrivajo vzroke za vojno, s čimer jo lahko pomagajo preprečiti.
Ivo Svetina je v svojem prispevku razmišljal o dveh svetih knjigah, Bibliji in Koranu. V obeh je edini Bog, ki je preko posrednikov predal svoje razodetje in tako dal vernikom navodila za življenje. Ob ljubezen je postavil sovraštvo, ob rojstvo smrt, ob mir vojno. Kot poudarja Svetina, sta obe sveti knjigi delo človeka in ne boga. V njih se je razodel človek kot isti, ki hrepeni po miru, a ima raje vojno.
Veera Tyhtilä iz finskega Pena pa je predstavila svojo izkušnjo iz potovanja v Iran, kjer je spoznala številne ženske, ki jih moti nošnja naglavnih rut in jih doma vedno snamejo, pa tudi moški so do njih spoštljivi in jih podpirajo pri njihovem delu. Kot je izpostavila, pred potovanjem na spletu ni zasledila takšnih pravih informacij o Iranu temveč le negativne. Na ta način se spodbujata sovraštvo in strah.
Stalni tajnik mirovnega odbora Mednarodnega Pen Edvard Kovač je opozoril, da je vedno nevaren zdrk kulture v nacionalizem. "S spustom v nacionalni egoizem se v kulturi pokvari najlepše in najpristnejše. Ker ni več univerzalnega povezujočega humanizma, se znova netijo vojne in bitke za prevlado tega ali onega naroda, te ali one države," je pojasnil.
Ob tem je spregovoril o nuji po novem humanizmu, ki upošteva enkratnost posameznika in univerzalnost človeštva. To pomeni, da uresničitev kreposti ne bo več potekala ob velikih vojnih podvigih. Prava možatost pa bo odpiranje in obračanje k sočloveku. Junaštvo bo sicer obstajalo, vendar ne v sklopu nasilja ampak v lepoti podarjanja samega sebe drugemu.
Ta daritev lahko pomeni tudi literarno in kulturno snovanje, saj v umetniški kreaciji pisec podaja več kot zagledanost v lastno lepoto, več kot veselje svojih jezikovnih iger in tudi več kot svojo stilistično izurjenost. Najlepša literatura je ta, kjer ni več razkoraka med pisano besedo in človekom samim, kjer z zapisano besedo pisatelj podarja sam sebe. "Novi humanizem je Lepota in je daritev za drugega ter dobiva novo ime, ki je Mir," je sklenil Kovač.
V petek bo v okviru srečanja pisateljev na Bledu potekala tudi generalna skupščina mirovnega komiteja. Že pred tem bodo drevi v Trzinu, na Bledu, v Kranju, Kamni Gorici in Vrbi potekali literarni večeri, ki sestavljajo 4. festival literature za mir, poimenovan Obrazi miru.
