Cilj konference je primerjalno predstaviti politične in družbene ideje, vizije in utopije, ki so se rodile ob koncu in tik po koncu prve svetovne vojne v in o podonavsko-karpatskem prostoru ter so bile deloma za kratek čas tudi realizirane. V ospredju je vprašanje konceptov in njihovo odražanje v političnem in družbenem diskurzu, v publicistiki in književnosti, vse do kontrafaktičnih, utopičnih izhodišč v zgodovinopisju.
Tudi če so bile lokalne entitete kot so Banatska republika, Murska republika ali pa Zahodnoukrajinska republika zgolj kratkega veka in so mnogi upi onstran nacionalizma, izraženi v književnosti in publicistiki, hitro utonili v pozabo, pa ti fenomeni dokazujejo, da so vsekakor obstajale alternative o dokončni ureditvi Srednje Evrope med obema vojnama, so zapisali organizatorji.
Na osnovi treh tematskih sklopov - Politične vizije in njihova kratkotrajna uresničitev, Publicistika in književnost kot prostora refleksije ter Spremembe na področju cerkvenih struktur - željo predavatelji preveriti in na novo ovrednotiti v književnem kanonu in javnem diskurzu srednjeevropskih držav zasidrano idejo o neobhodnosti nacionalno zasnovanega novega reda v Evropi po razpadu podonavske monarhije.
Kot so zapisali organizatorji, je bilo v zadnjih letih vojne zaradi revolucionarnih dogodkov leta 1917 v carski Rusiji in samosvojitvenih tendenc južnih Slovanov ter Madžarov v podonavski monarhiji tudi v Srednji in Južni Evropi vedno jasneje slutiti, da so dnevi staremu redu šteti. Naraščajoča negotovost je spodbujala razprave o tem, kakšne so možnosti vzpostavitve novega političnega in družbenega reda po koncu vojne.
Zlasti politične, kulturne in cerkvene elite v podonavsko-karpatskem prostoru, ki ga je še posebej zaznamovala jezikovna, etnična in konfesionalna raznolikost, so imele različne vizije, kako naj bi se vzpostavil novi red po koncu vojne, spekter pa je segal od idej o nadaljevanju in nadgradnji imperializma vse do idej o ustanovitvi po možnosti čim bolj samostojnih novih regionalnih držav.
Lokalni in verski interesi so bili v konceptih, ki so se razvili in so bili objavljeni v tej prvi fazi, prisotni prav tako, kot so bile prisotne ideje o nacionalnih državah. Toda šele mirovne pogodbe, sklenjene v letih 1919 in 1920 v pariških predmestjih, so postavile državne ureditve Srednje in Južne Evrope na temelj etnonacionalnih konceptov skupne pripadnosti.
Konferenco organizirata oddelek za germanistiko in oddelek za prevajalstvo skupaj z Inštitutom za zgodovino in kulturo Jugovzhodne Evrope.
