Rektorji so o avtonomiji univerze danes razpravljali, ker je Slovenija glede tega vprašanja po Marušičevih besedah v "paradoksalni poziciji". Po eni strani ima avtonomijo univerze zapisano v ustavi, pa drugi strani pa je po ugotovitvah evropskega univerzitetnega združenja glede avtonomije bolj pri repu evropskih držav, je pojasnil na novinarski konferenci.
"Sprejeli smo sklep, da vprašanje avtonomije univerze damo v ustavno presojo, sprejeli smo tudi sklep, da bomo na ministrstvo poslali pobudo, mnenje oz. zahtevo rektorske konference, naj visokošolski zakon sprejme. Najraje bi sicer videli oz. verjamemo, da je edina pot, da se sprejme zakon o univerzi," je dejal Marušič, sicer rektor primorske univerze.
"Določba o avtonomiji univerze je izrecno jasna in kratka. Težko jo je na kakršen koli način omejevati in relativizirati," je menil profesor in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič in dodal, da zagotavlja tako avtonomijo univerze kot avtonomijo njenih članov. Z ustavno presojo pa po njegovem mnenju rektorji "kopljejo nekoliko globlje", saj zgolj pripombe kdaj ne zadoščajo.
Marušič je še napovedal, da bodo v naslednjih dneh na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poslali tudi predlog definicije javne službe, ki je "na tapeti že od leta 2011". Razpravljali so tudi o uredbi financiranja študijske dejavnosti, ki je v javni obravnavi, ter predlagali črtanje in izboljšanje po njihovem mnenju nepremišljenih rešitev.
"Ena od teh gre v smeri jemanja sredstev, v kolikor se bo število študentov zmanjšalo," je pojasnil Marušič in dodal, da ta rešitev ne upošteva dejstva, "da se bo demografska situacija v državi še nekaj let slabšala".
Pomisleke imajo tudi do načina, kako vstopiti v nov sistem financiranja. "Naš predlog je, da se večji del sredstev nameni za variabilni del in da se v tem delu prvi dve leti upošteva zgolj tiste kazalnike, ki doslej niso bili upoštevani, torej znanstveno-raziskovalna dejavnost in pridobivanje sredstev iz drugih virov," je še dodal.
