Kot je v izjavi za javnost zapisal Marko Marinčič, vladna izhodišča za pogajanja o vrednotenju delovnih mest, ki so primerljiva z zdravniškimi, predvidevajo zvišanje nekaterih delovnih mest v visokem šolstvu in raziskovanju, med drugim tudi zvišanje plač visokošolskih učiteljev za dva plačna razreda ter zvišanja plač na ustreznih delovnih mestih raziskovalcev.
Takšen predlog so po njegovih navedbah pričakovali, "saj logično izhaja iz aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja iz 20. junija 2002, ki v 3. členu zagotavlja, da bosta najnižja osnovna plača zdravnika specialista in najnižja osnovna plača visokošolskega učitelja v razmerju ena proti ena".
Ker se v sindikatu, kot navaja Marinčič, zavedajo zahtevnosti pogajanj o uskladitvi številnih delovnih mest v tarifnih skupinah pod VIII. z dvigom zdravniških plač, je v prihodnjih pogajanjih sicer "najprimernejši in najbolj realističen večfazni pristop". "To pomeni, da je smiselno najprej uskladiti tiste skupine, ki imajo povsem jasno osnovo v obstoječih kolektivnih pogodbah in dogovorih," je zapisal.
Je pa Marinčiča, kot navaja, presenetila reakcija Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), "ki je brez posebne utemeljitve in brez posvetovanja z drugimi podpisniki kolektivne pogodbe javno zavrnil izhodišča vlade, torej tudi jedro izhodišč, ki bi pomenilo zvišanje plač v visokem šolstvu in znanosti". Od Sviza in od drugih sindikatov v visokošolskem sindikatu pričakujejo, da "bodo podprli dvige, ki jih vlada predlaga, in da bodo poleg teh predstavili argumente za še dodatne predloge", je še zapisano.
