Večina devetošolcev si po mnenju psihologinje na Osnovni šoli Šenčur želi nacionalno preverjanje znanja dobro opraviti. Nekoliko večja motivacija je, kot pravi, pri učencih, ki glede na stanje prijavljenih v srednješolske programe, pričakuje omejitev vpisa na želeni program.
"Pri devetošolcih preverjanje znanja zajema praktično znanje celotne devetletke. Učenci in starši ter učitelji so nadvse zadovoljni, če je učenec uspel obdržati 'svoj nivo' znanja, ali pa mu je uspel celo boljši rezultat. Seveda si mladi spodbude pedagogov in staršev razlagajo po svoje, kot siljenje, pritiskanje, a večina sledi dobri spodbudi in primerni motivaciji," je pojasnila za STA.
Ob tem ne moremo mimo učencev, ki so ravno v tem času lahko v neki osebni stiski, krizi, se soočajo s težavami, ki niso vezane na šolo. Vsakdo si želi dobrih rezultatov, a koliko je kdo pripravljen vlagati, se potruditi zanje, je veliko vprašanje, je pojasnila Potočnik Poljanškova in dodala, da preverjanje znanja ni stvar treh dni, temveč seštevek devetletnega dela.
To obdobje je po njenem mnenju stresno tudi za učitelje, saj si vsakdo želi dokazati, da je dober učitelj, da je učence veliko in dobro naučil. Poudarila je, da so učitelji dobri posredovalci znanja, veščin, spretnosti, a končni rezultat je vendarle velika odgovornost učenca samega, njegovih sposobnosti, dodatnih spretnosti in znanj, zanimanj, truda, dobre organizacije, "pravega" načina učenja ipd.
V preteklosti se je rezultat na nacionalnem preverjanju znanja upošteval kot del seštevka točk, potrebnih za vstop v določen srednješolski program. A je spomnila, da so v preteklosti nekateri zelo dobri, uspešni učenci ravno te preizkuse opravili slabo, ker je bilo enostavno preveč treme, ali pa učenja na pamet in ne z razumevanjem.
Učitelji že vrsto let opozarjajo na nesmiselnost preverjanja znanja v sedanji obliki, pristojno ministrstvo je že doreklo nov model, po katerem bodo preverjanje znanja opravljali tudi tretješolci, devetošolcem pa se bodo ocene vpisovale v redovalnice, za vse tri razrede (3., 6., in 9.) pa bo preverjanje znanja obvezno.
O tem so mnenja deljena. Z vidika staršev in učencev bo devetošolcem zagotovo to povzročalo večjo stisko in stres, kot pa sedaj, je prepričana Potočnik Poljanškova. Učenci so sicer bolj motivirani, če so na koncu ocenjeni.
"Ocena je dober motivator za njih in starše," je dejala in dodala, da njihovi šestošolci nacionalno preverjanje znanja že zdaj resno vzamejo. To pripisuje primerni spodbudi učiteljev in staršev. Večjih kritik ne zaznava, se pa zgodi, da so manj motivirani, če ni "na koncu neke koristi".
Za tretješolce se ji nacionalno preverjanje znanja ne zdi potrebno. Tudi tu bi lahko izhajali iz dejstva, da preko rezultatov iščejo šibke in močne točke učencev, nenazadnje tudi učiteljev. Ker bodo ti učenci vsaj še šest let učenci šenčurske osnovne šole, lahko po njenih navedbah tudi še kaj spremenijo in dopolnijo.
Ob močnem akademskem izobraževanju bo treba po njenih besedah umestiti še več vsebin, ki bodo spodbujale otrokov čustveni, motivacijski in socialni razvoj. "Na tovrstne spretnosti in veščine nikakor ne smemo pozabiti," je opozorila Potočnik Poljanškova, ki se ji zdi pomembno, da se tudi pri teh spremembah sliši glas pedagogov, staršev in tudi učencev.
Učiteljsko združenje Slovenije je danes z javnim pismom na ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič naslovilo več vprašanj v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja. Eno od teh je, kdaj bo uradno besedilo o novem modelu prišlo v roke učiteljem. Združenje želi pojasnilo, katere vsebinske spremembe, ki so jih učitelji predlagali v javni razpravi, so zajete v novem modelu. Združenje hkrati izraža začudenje, zakaj se to uvaja v 3. razred, če se učitelji o tem niso izrekli oz. so temu v večini nasprotovali.
