Poleg tega je bil zakon usklajen tudi z vsemi socialnimi partnerji. Še največ so ga usklajevali prav s predstavniki obrtne zbornice, zato je ob njihovem zdajšnjem nasprotovanju mogoče sklepati, da imajo zbornice različne interese, so v pisnem odzivu navedli na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Pričakujejo, da bo DZ zakon o vajeništvu čim prej ponovno potrdil in "bodo mladi tako dobili priložnost za poklicno usposabljanje in lažji prehod na trg dela".
Državni svetniki so le dan po sprejemu zakona o vajeništvu s 14 glasovi za in 11 proti nanj izglasovali veto. Po mnenju interesne skupine, ki je veto predlagala, je zakon nepregleden in med drugim meša strokovni pristop s pedagoškim in andragoškim.
Kot je v imenu predlagatelja veta uvodoma dejal državni svetnik Rudi Matjašič, je iz pogovorov z obrtniki in podjetniki razbral, da vajencev ne bomo imeli, če bo zakon ostal v takšni obliki.
Državne svetnike je nagovorila tudi ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič, ki je ponovila, da je namen zakona predvsem hitrejša poklicna socializacija mladih.
Zakon bi pilotno preizkusili na omejenem številu programov in za omejeno število vajencev, šol in delodajalcev. Za prvo leto načrtujejo vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja. V prvih treh letih na ministrstvu pričakujejo do 200 vajencev na generacijo. Kot določa predlog zakona, bi imel vajenec status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa.
