Simpozija v organizaciji Nove univerze z naslovom Novi poizkusi oblastnega preprečevanja znanstveno-univerzitetnega pluralizma na Slovenskem so se udeležili uveljavljeni pravni strokovnjaki. Ustavni sodnik Ernest Petrič, ki je ravno danes končal svoj devetletni mandat, je opozoril, da je Slovenija na prelomnici, ali želi iti v korak s svetom, ki predpostavlja pluralizem in pobudo na vseh področjih. "Pri nas je toliko ostankov pretekle miselnosti, ki nas kar naprej vleče nazaj v razmišljanje, da je vse tisto, za čemer stoji država, dobro, kjerkoli pa se pojavi zasebna pobuda, so pa stvari problematične," je poudaril.
S svojimi odločbami so ustavni sodniki po navedbah Petriča jasno povedali, da je v slovenski družbi pluralizem na področju izobraževanja ustavno zagotovljen, pa tudi, da so zasebne ustanove ustavnopravno gledane enakopravne tudi glede financiranja tistega, kar je del sprejetega državnega programa. Petrič ugotavlja, da v svetu, v Sloveniji pa izrecno malo, ravno zasebne ustanove dopolnjujejo javno in se prilagajajo tržnim potrebam veliko bolj kot javne univerze.
Tudi Bojan Bugarič z ljubljanske pravne fakultete je izpostavil, da se v Sloveniji na zasebno gleda z neko sovražnostjo, da je pogosto mnenje, da so zasebne izobraževalne ustanove parazitske, da jim gre samo za dobiček in podobno. O vsem možnem se govori samo o kakovosti ne, medtem ko v tujini javne in zasebne visokošolske ustanove tekmujejo med seboj, je dejal.
Profesor primorske fakultete za management Dušan Lesjak pa je spomnil na visokošolsko resolucijo, sprejeto pred desetimi leti, ki je usmerjala razvoj visokega šolstva v letih 2007-2010. "Eden pomembnejših ciljev razvoja visokega šolstva je bil poudarek na regionalizaciji visokega šolstva s ciljem približati ga tistim, ki si ne morejo tega privoščiti," je pojasnil in dodal, da je bil cilj sedem univerz. V postopku akreditacije je Dolenjska univerza, kar se mu zdi izjemno pomembno, ker je sedanja resolucija po njegovih trditvah zadevo obrnila na glavo s tem, ko pravi, da razvoj visokega šolstva absolutno ne sme temeljiti na javno financiranem zasebnem visokem šolstvu oz. na koncesijah.
Tomaž Zalaznik z Inštituta Nove revije se je osredotočil na definicijo javne službe, ki je opredeljena v predlaganih zakonih. V javno službo naj bi sodile vse dejavnosti, ki sledijo poslanstvu univerze, ne glede na vir financiranja. "Javna služba je izvirni greh zakona. Vse kar diši po konkurenci se izniči, hkrati se pa v izhodiščih pokaže želja po uzurpaciji storitve javne službe," je opozoril. Zato je napisal osnutek izjave, ki bi morala biti odgovor zasebnih ustanov, ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, predvsem glede pomena pluralizma znanosti.
