c S

Razrešitev Mikoličeve po izpovedih prič povsem nepričakovana

25.04.2017 08:09 Koper, 24. aprila (STA) - V sojenju nekdanjemu direktorju ZRS Darku Darovcu zaradi naročila pravnega mnenja o razrešitvi nekdanje dekanje FHŠ Vesne Mikolič sta tako Mikoličeva kot tedanji predsednik upravnega odbora univerze Tomaž Može izpovedala, da je bila razrešitev Mikoličeve in njena premestitev na ZRS povsem nepričakovana. Može je opozoril, da je šlo za diktat.

Tožilstvo nekdanjemu prvemu možu Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Darovcu očita, da je zlorabil svoj položaj v korist Mikoličeve s tem, ko je dal naročiti pravno mnenje o odpovedi pogodbe Mikoličevi. Slednjo je rektor Univerze na Primorskem (UP) Dragan Marušič konec marca 2012 razrešil s položaja dekanje Fakultete za humanistične študije, pozneje pa se je Mikoličeva zaposlila na ZRS.

Podobno kot pred tedni Darovec je danes tudi tedanji predsednik upravnega odbora UP Tomaž Može izpovedal, da je bilo pravno mnenje v interesu ZRS in ne kakšnega posameznika. Kot je spomnil Može, je informacija, da mora ZRS zaposliti Mikoličevo, prišla "kot strela z jasnega", pri čemer središče ni imelo predvidenih finančnih sredstev za to zaposlitev. "Šlo je za diktat," je dodal.

Pobudo za pridobitev pravnega mnenja je sicer dal Darovec, z njim pa so se po Možetovih besedah strinjali vsi člani upravnega odbora. Njihovo stališče je namreč bilo, da bi se jim s takšnim precedenčnim primerom kadrovsko in finančno stanje podrlo. Ocena je bila, da bi z zaposlitvijo Mikoličeve imeli okoli za 44.000 evrov dodatnih stroškov.

Tudi Mikoličeva, ki bi se ji mandat dekanje iztekel nekaj mesecev kasneje, je pričala, da je bila razrešitev povsem nepričakovana. Po tem, ko je prejela v roke informacijo o razrešitvi z mesta dekanje in o odpovedi delovnega razmerja, je le štiri dni kasneje v podpis dobila novo pogodbo, po kateri bi bila dvotretjinsko zaposlena na ZRS ter tretjinsko na FHŠ. Kot je pojasnila, je predloženo pogodbo podpisala, da bi ostala zaposlena, a je obenem sprožila tudi tožbene postopke.

Kot je navedla, je bilo v postopku v zvezi z razrešitvijo z mesta dekanje pravnomočno ugotovljeno, da je bila razrešena nezakonito. Glede druge tožbe pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bil utemeljen, je dodala.

O samem pravnem mnenju, ki ga je naročil Darovec, je Mikoličeva, kot je danes pojasnila, izvedela šele na kasnejši seji senata univerze. Zanikala je, da bi ZRS mnenje naročil zanjo, ob tem pa je poudarila, da je tožbene postopke sama sprožila, še preden je bilo odločeno o naročilu mnenja. Kot je navedla, je omenjeno mnenje sicer kasneje uporabila tudi v svoji tožbi.

Kot je po zaslišanju Mikoličeve ugotovila sodnica Melita Černe, so v postopku zaslišali vse priče, tako da bodo na vrsti le še listinski dokazi.

S primorske univerze so naknadno sporočili, da želijo v tem kazenskem postopku priglasiti svojo udeležbo kot oškodovanec. Kot so spomnili, so v času, ko je Darovec naročil omenjeno pravno mnenje, na sodiščih potekali sodni postopki zoper Mikoličevo, ki je bila tedaj razrešena z mesta dekanje in je v pravdanju na delovnem sodišču to mnenje tudi uporabila.

Darovec je po tem, ko je zaradi očitanih mu nepravilnosti izgubil zaposlitev na UP, proti univerzi sprožil tri sodne postopke, a v nobenem ni uspel, čeprav so se odvijali vse do vrhovnega sodišča, so spomnili na univerzi.

Kot so zapisali na UP, je vrhovno sodišče lani tudi že ugotovilo, da pravno mnenje o razrešitvi Mikoličeve ni bilo uporabljeno v korist univerze in se tudi ni nanašalo na ZRS kot tedanjo članico univerze. Mnenje, ki ga je naročil Darovec, se tudi ne ukvarja z vprašanjem razrešene dekanje v zvezi z njeno kasnejšo zaposlitvijo na ZRS.

Pred tem bi se danes na koprskem sodišču pred isto sodnico po več preklicih zaradi odsotnosti obtoženih vendarle moralo začeti sojenje rektorju UP Draganu Marušiču in odvetniku Velimirju Cugmasu zaradi domnevno sporne pogodbe o svetovanju. Na narok je prišel Marušič s svojim zagovornikom, ne pa tudi Cugmas. Ta je sicer sodišču pisno predočil predlog za izločitev določenih dokazov ter ponovno tudi za prenos krajevne pristojnosti. Černetova je tako lahko zgolj ugotovila, da današnjega naroka ni mogoče izvesti, ter določila nov narok za 22. maj.