Akademik in literarni zgodovinar Janko Kos je ob robu dvodnevnega posveta za STA med težavami književnega pouka v osnovnih šolah izpostavil vprašanje, koliko se učni načrt posveti mladinski književnosti in koliko učence že pripravi za "vstop v višjo raven literature za odrasle, literarno zgodovino in teorijo," kar je naloga srednješolskega pouka.
"Osnova zgodnjeknjiževnega pouka je predvsem mladinska književnost, vendar pa mora pripraviti učence do 15. leta tudi na neko zgodovinsko mišljenje o literaturi, o slovenski književnosti in deloma tudi že o svetovni," je pojasnil.
Glede književnega pouka v srednji šoli pa se po Kosovih trditvah odpira vprašanje, kakšen je pomen slovenske književnosti v odnosu do neslovenske, evropske in svetovne in kakšni so vzgojni cilji tega pouka. "Gre tudi za vprašanje, kakšen naj bo pristop pouka k literaturi, ali naj bo samo pozitivistično-faktografski ali naj bo razlagalni, in na kakšnem nivoju," je dejal Kos.
"To so zelo bistvena vprašanja, ki po našem mnenju v obstoječih učnih načrtih in berilih niso popolnoma rešena. In mislim, da diskusija, ki je bila precej živahna, kaže na to, da so mnogi zainteresirani, da se ti problemi nekako odprejo in primerno rešijo," je še povedal Kos, ki je sicer pojasnil, da je bil posvet namenjen predvsem praktikom.
Med priložnostmi za izboljšanje je literarna zgodovinarka in profesorica na ljubljanski pedagoški fakulteti Milena Mileva Blažić med drugim naštela razmerje med slovensko in neslovensko književnostjo, razmerje med avtorji in avtoricami, odnos med starejšo in sodobnejšo literaturo s posebnim poudarkom na antični književnosti, razmerje med obveznimi avtorji, kanonskimi avtorji in izbirnim branjem, razmerje med knjižnimi mediji in neknjižnimi knjigami oz. knjigami na spletu.
Kot je Blažićeva pojasnila za STA, bi bilo treba po njenem prepričanju ta razmerja uravnovesiti. Opozorila je, da v učnem načrtu za tretje triletje v osnovnih šolah med predlaganimi in obveznimi avtorji ni niti ene avtorice. Problematičen se ji zdi tudi delež ljudskega slovstva in antične književnosti. Ljudsko zastopa le romanca Pegam in Lambergar, antično pa Homer, je izpostavila.
"O tem je treba javno govoriti, to so vse priložnosti za izboljšanje, ker je učnih načrtov za slovenščino približno 20," je dejala in ob tem poudarila, da je sama preučila učni načrt v javnih šolah. Tam je okoli 80 odstotkov slovenske književnosti, okoli 20 pa neslovenske ali svetovne. "Znotraj teh 20 odstotkov je pravzaprav največ angloameriške književnosti, potem je nekaj evropske, pa tudi nekaj književnosti narodov, s katerimi smo včasih živeli," je pojasnila.
"Menim, da bi bilo treba narediti tudi primerjavo z odličnimi praksami v tujini," je še menila in opozorila, da se slovenski učni načrti iz treh različnih časovnih kontekstov - iz časa Jugoslavije, časa osamosvojitve in vstopa v EU - pravzaprav ne razlikujejo veliko.
