Program dela za prihodnje štiriletno obdobje je Papič sicer strnil v desetih točkah, ki vključuje kakovost, odličnost, motivacijo, dostopnost, odgovornost, sodelovanje, transparentnost, avtonomijo, tradicijo in razvoj.
"V preteklih letih smo težko zagotavljali ustrezna finančna sredstva za normalno delovanje univerze, dosegli določen razvojni nivo, v naslednjem obdobju pričakujemo boljše čase, tudi v finančnem smislu," je dejal.
Trdno je prepričan, da so sposobni delati še bolje in da je čas izhoda iz gospodarske krize priložnost, da z novo energijo naredijo odločen korak naprej. To je tudi razlog, da se je odločil kandidirati za rektorja univerze, ki se uvršča med tri odstotke najboljših univerz na svetu.
V nadaljevanju je izpostavil sprejemanje novega sistemskega visokošolskega zakona, ki bo zagotovil stabilnejše financiranje visokega šolstva. Ni pretiran optimist, da bo čez noč vse drugače, a letošnje leto ne bo boljše, kot je bilo lansko, je opozoril.
"Ves dodatni denar, ki ga bomo dobili, bo šel večinoma za redna napredovanja. To je vsekakor pozitivna novica za zaposlene, lahko se pa sprašujemo, kako bomo nadaljevali z razvojem, vlagali v raziskovalno opremo in dvignili kakovost pedagoškega dela," je dejal Papič.
V programu dela kandidat daje prednost srednji oz. mlajši generaciji. Prepričan je, da je to naš potencial v smislu, da morajo mladim prepustiti določene odgovorne funkcije na fakultetah, da samostojno vodijo projekte, ker imajo več energije in motivacije kot starejši.
Kot enega glavnih izzivov pri svojem delu vidi potrebo po učinkoviti komunikaciji oz. izmenjavi in usklajevanju pogledov med vsemi člani akademske skupnosti. Profesor po njegovem mnenju ni poklic, ampak način življenja. "Najraje delamo takrat, ko smo sproščeni, svobodni in sami izbiramo raziskovalne naloge, in tu je skriti potencial za boljšo univerzo," je med drugim izpostavil Papič.
Volitve novega rektorja na vseh članicah in rektoratu bodo 16. maja.
