Odbor se je danes sešel na pobudo Mladinskega sveta Slovenije (MSS), ki je v dopisu predsedniku odbora Janu Škobernetu opozoril na zaskrbljujoče podatke o čakalnih vrstah za pripravništva v pravosodju.
Predsednik MSS Tin Kampl je na današnji seji pojasnil, da si v svetu prizadevajo za uspešno osamosvajanje mladih in s tem tudi za uspešen vstop na trg dela. K temu pri marsikaterem poklicu sodi tudi uspešno opravljeno pripravništvo.
Po njegovih besedah je bil na področju pripravništev v minulih dveh letih sicer opravljen korak naprej, vendar pa to ne velja za področje pravosodja. Čakalne dobe so po njegovih besedah "nevzdržne", saj je po podatkih iz začetka leta za plačana pripravništva podanih kar 2921 vlog, na volonterska pa 2530.
V MSS si zato prizadevajo za izboljšanje razmer na tem področju. Podpirajo tudi predlog za prenovitev študijskega programa, po katerem bi že študij prava vseboval vsaj nekaj prakse.
Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj je zatrdila, da je kratkoročno zagotovljen obseg sredstev v ta namen. Verjame, da bodo zagotovljeni tudi organizacijski ukrepi, ki bodo kandidatom omogočili boljši dostop do sodniškega pripravništva.
Sicer pa po njenem mnenju razmere niso tako dramatične, kot jo kažejo številke. Kot je pojasnila, je pristop na pravniški državni izpit mogoč tudi, če pripravništva kandidat ne opravlja. Se je pa strinjala, da je pot lažja s pripravo v okviru sodišča.
Nasploh Brecljeva meni, da bi se morali lotiti širših sprememb na področju pravniškega državnega izpita. Ta namreč po njenih besedah ni in ne more biti redno nadaljevanje pravnega študija. Ko nekdo dobi v roke diplomo pravne fakultete, bi mu morala biti odprta vrata do večine pravniških poklicev. Samo za nekatere pravosodne funkcije bi bil potreben še pravniški državni izpit, je pojasnila.
Prizadevanja MSS so podprli tudi predstavniki Sodnega sveta, vrhovnega sodišča, sindikata Mladi plus in Študentske organizacije Slovenije.
V razpravi je poslanka SMC Teja Ljubič med drugim ocenila, da podatki o številu prijavljenih kandidatov ne odražajo dejanskega stanja, saj se nekateri kandidati prijavijo tudi na več sodišč in na obe listi - torej za poklicna in za volonterska pripravništva. Nasploh pa je pozvala k iskanju sistemskih rešitev na tem področju.
Da sistemska neurejenost področja sodniških pripravništev vzpostavlja dvojna merila, pa je opozorila Anja Bah Žibert (SDS). Drug problem je po njenih besedah izobraževalni sistem v Sloveniji nasploh, ki mladim po letih trdega študija ne zagotavlja spodobne službe.
Da je problematika pripravništev v pravosodju problem izobraževalnega sistema, se je strinjala Jasna Murgel iz SMC. Po njenem mnenju bi bilo treba ob upoštevanju avtonomije univerz razmisliti o tem, ali imajo dejansko možnost zaposlitve vsi tisti, ki se izobrazijo za pravnike, pa nimajo opravljenega pravniškega državnega izpita.
Vinko Gorenak (SDS) pa bi pomanjkanje sodniških služb rešil z revizijo 8. člena zakona o sodniški službi, ki jo predlagajo v SDS. Po njihovem predlogu tako tisti sodniki, ki so sodili ali odločali v sodnih postopkih, v katerih so bile kršene človekove pravice, ne bi mogli dobiti trajnega mandata. Na ta način bi se sprostila mesta za mlade sodnike, je pojasnil.
