Na ljubljanski univerzi so še toliko bolj veseli njenega dosežka, ker je kot prva slovenska raziskovalka prejela ta prestižni projekt v kategoriji že uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev, je pojasnil prorektor ljubljanske univerze za področje znanstveno-raziskovalnega dela Čopič. To po njegovem mnenju kaže, da so tudi humanistične vede lahko mednarodno uspešne.
Ob tem je spomnil, da so bili slovenski raziskovalci od začetka delovanja ERC leta 2007 s svojimi prijavami uspešni le trikrat in sicer na razpisu leta 2011 Nedjeljka Žagar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko kot raziskovalka začetnica, leto kasneje je bil na razpisu za uveljavljene raziskovalce uspešen Dragan Mihailović z Instituta Jožef Stefan, leta 2015 mu je na razpisu za uveljavljene raziskovalce sledil Tomaž Prosen s fakultete za matematiko in fiziko, letos pa Verginella.
Ker se na univerzi zavedajo pomena evropskih projektov in z namenom spodbujanja k prijavi čim več raziskovalcev, je univerza leta 2015 po Čopičevih besedah ustanovila Razvojni sklad.
"V okviru sklada raziskovalcem nudimo strokovno svetovanje in pomoč v vseh fazah priprave ERC projekta, od delavnic za pripravo projekta, razvoja ideje, planiranja in pisanja, do strokovnega pregleda projekta," je pojasnil.
Uspeh slovenske raziskovalke v mednarodnem prostoru predvsem pomeni spodbudo za razvoj odlične znanosti v Sloveniji, ki jo imamo premalo, je prepričan Čopič. Izrazil je upanje, da to vodi boljšemu uvrščanju ljubljanske univerze na mednarodnih lestvicah.
Pri tem je opozoril na odlične univerze, ki imajo bistveno več projektov v okviru Evropskega raziskovalnega sveta, na primer na Nizozemskem okoli 70 ERC projektov. "To kaže, da na odlični znanosti še vedno zaostajamo. Več odlične znanosti pomeni v perspektivi tudi višje uvrščanje univerze na svetovnih lestvicah," je dejal Čopič in poudaril, da posameznik še ne prinese bistvenega izboljšanja na nekaterih lestvicah, če ni ravno Nobelov nagrajenec.
Po drugi strani pa je Slovenija uspešna pri pridobivanju projektov iz Obzorja 2020, ljubljanska univerza je po pridobivanju sredstev na drugem mestu od vseh vzhodnoevropskih članic za univerzo v Tartuju v Estoniji, je še dodal Čopič.
Projekt je na današnji seji senata ljubljanske univerze na kratko predstavila Verginella, ki sicer prihaja s filozofske fakultete. "Izhodiščna ideja za sam projekt je nastala na osnovi mojega dolgotrajnega zgodovinopisnega ukvarjanja in prepričanj, da je transnacionalno komparativno proučevanje severnojadranskega prostora, to je multietnične in večjezične regije, potrebno," je pojasnila Marta Verginelle.
Njena pozornost za tranzicijske procese je namreč zrasla iz sodobnosti, predvsem iz opazovanja slovenske družbe in njenega "neadekvatnega, tudi neuspešnega ukvarjanja z lastno tranzicijo". Oblikovanje projekta na temo zgodovine žensk oz. zgodovine spola je bil njen osebni odgovor na trdovratnost ostalin patriarhalnosti in androcentričnosti, ki jih prepoznava tudi v slovenskem in širšem akademskem okolju.
Petletni projekt z naslovom Post-war transitions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adriatic region zajema regijo, ki sega onkraj slovenskih meja oz. avstrijsko Koroško, Furlanijo-Julijsko krajino, območje Hrvaške in tudi Balkana. S komparativnim in transnacionalnim pristopom bodo skušali ugotoviti, ali so dosedanji koncepti političnih ved in zgodovinopisja primerni ali ne za raziskovanje povojnih obdobij. Predmet analize bodo predvsem izključevanja, onemogočanja in marginalizacija žensk, je še pojasnila Verginella.
