Kot na svoji spletni strani pojasnjuje ministrstvo, je ključna novost, da se obstoječim področjem vzgoje in izobraževanja, na katerih imajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti posebne pravice, dodaja višješolsko strokovno izobraževanje ter vzgojo in izobraževanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami.
Predlog novele tudi določa, da morajo biti na dvojezičnem območju učni načrti, katalogi znanj in izpitni katalogi objavljeni dvojezično ter da se za učence in dijake dvojezičnih šol zagotovijo dvojezične naloge za vsa tekmovanja iz znanja (razen slovenščine in madžarščine), ki so (so)financirana iz javnih sredstev.
Poleg tega se omogoča pravica, da lahko pripadniki narodnih skupnosti otroka vpišejo v šolo z italijanskim učnim jezikom oziroma dvojezično šolo, tudi če živijo izven šolskega okoliša, vendar v tem primeru učenec nima pravice do brezplačnega prevoza. Hkrati bi osnovne šole zunaj narodnostno mešanih območij, v primeru, če se za to odloči vsaj pet učencev, pripadnikov posamezne narodne skupnosti, morale omogočati tudi interesno dejavnost učenja italijanskega oziroma madžarskega jezika.
Predlog zakon spreminja tudi pogoje glede znanja učnega jezika ter opravljanja strokovnega izpita. Tako bodo morali strokovni delavci šol in vrtcev z italijanskim učnim jezikom, razen učiteljev slovenskega jezika, opraviti strokovni izpit v italijanskem jeziku. Strokovni delavci iz dvojezičnih šol in vrtcev bodo opravljali strokovni izpit iz slovenskega in iz madžarskega jezika, in sicer na osnovni oziroma na višji ravni zahtevnosti.
Novost se nanaša še na organizacijo Zavoda RS za šolstvo, znotraj katerega se za razvojno, svetovalno delo in strokovno podporo na področju šolstva narodnosti želi zagotoviti delovanje samostojne strokovne službe za šolstvo narodnosti, so še zapisali na ministrstvu, kjer predvidevajo, da naj bi novela zakona začela veljati s šolskih letom 2018/2019.
