Predstavnik prirediteljev in ustanovni član novomeškega Društva strojnih inženirjev in tehnikov Milan Kapetan je za STA povedal, da so v državnem okviru na Dolenjskem dokaj zgodaj začeli razvijati, najprej avtomatizirano in nato robotizirano proizvodnjo.
Začetki sicer segajo v leto 1987, ko so na pobudo takratnega podjetja IMV v Inštitutu Jožef Stefan razvili robota, ki naj bi ga namenili za varjenje, a so francoski partnerji, ki so ščitili lastne proizvajalce, njegovi namestitvi v to podjetje nasprotovali.
Tako za začetek dejanske vpeljave robotov v proizvodnjo velja leto 1992, ko so v novomeški TPV zagnali prvega proizvodnega robota. Njihova uporaba se je nato razširila, tako da sodobna Dolenjska v slovenskem merilu velja za vodilno na omenjenem področju.
Največ, skoraj 500 industrijskih robotov imajo v Revozu. V TPV jih imajo skoraj 90, več tudi v Krki in boštanjskem obratu Silika, v več drugih podjetjih jih imajo do približno deset, v številnih pa tudi samo po enega. Vsekakor sta Dolenjska in Posavje v slovenskem vrhu tako po številu industrijskih robotov kot po njihovem številu glede na tisoč prebivalcev. Največ po zaslugi novomeškega Revoza, je ocenil Kapetan.
Ob tem je dodal, da se sicer roboti še naprej vse bolj industrijsko uveljavljajo. Vse več območnih podjetjih jih namreč vključuje v svoj razvoj, nekateri, kot TPV, jih tudi sami razvijajo, vse več pa se jih odloča za opremljanje celotnih proizvodnih linij z roboti.
Dan avtomatike in robotike so skupaj z omenjenim društvom pripravili še Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine, Gospodarska zbornica Slovenije oz. njena Območna zbornica Posavje, Razvojni center Novo mesto in Šolski center Novo mesto. Prireditev naj bi postala tradicionalna, je še napovedal Kapetan.
Po podatkih prirediteljev omenjeni zbornik, ki so ga pripravili s sodelovanjem številnih uglednih slovenskih in tujih strokovnjakov ter ob podpori domače industrije, predstavlja stanje in razvoj robotike v Sloveniji in svetu. V njem so prikazane tudi izkušnje pri uvajanju robotike v domača podjetja, zadnji del zbornika pa se dotika dela z mladimi in razvojne usmeritve robotike.
