Jožica Frigelj iz civilne iniciative je uvodoma predstavila "razveseljive rezultate" mednarodnih raziskav znanja TIMMS in PISA, saj je po njenih besedah dosežke učencev najbolje primerjati skozi številke. Spomnila je, da so učenci in dijaki dosegli nadpovprečne rezultate.
So pa jih po drugi strani "zasenčila spoznanja, da se otroci ne učijo radi, da ne čutijo pripadnosti šoli in da imajo starši nizko zaupanje v šolo", je opozorila. Vendar prav dejstva, da se otroci denimo ne učijo radi matematiko in so pri tem tudi vse manj samozavestni, so lahko izhodišča za izboljšanje slovenskega šolskega sistema.
A niti dobri rezultati iz raziskav ne bodo pripomogli k temu, da bodo otroci imeli raje šolo, če tam ne bodo imeli dobre socialne mreže. Družinski terapevt Izidor Gašperlin je namreč dejal, da bodo otroci radi hodili v šolo in se tudi raje učili, če se bodo med vrstniki počutili sprejeti. "Šola bi morala biti varen in odprt prostor socializacije," je poudaril in izrazil prepričanje, da so dobri medsebojni odnosi med vrstniki, zlasti v puberteti, še kako pomembni.
Najmlajši udeleženec razprave Luka Pečar Pahor šolo vidi predvsem kot razvojno institucijo, ki prepoznava talente posameznika. Pri tem imajo veliko vlogo učitelji, ki morajo otrokom znati ustvariti potrebno po znanju, ga usmeriti in prepoznati njegova zanimanja.
Otroci bodo radi hodili v šolo, če bodo v učenju videli smisel, je poudaril. Pomembno je tudi, da se mladi zavedajo, kaj jim lahko šola ponudi, da bodo lahko svoja zanimanja in strasti zadovoljili. Po njegovi oceni med učenci in mladino sicer danes manjka motivacije in energije.
Nataša Šram Grandlič, ki je v razpravi predstavila pogled na vlogo starša, je poudarila, da imajo prav starši moč spreminjati šolo in učni načrt na bolje s sodelovanjem na sejah sveta staršev. Starše je treba po njenem mnenju opolnomočiti.
Na razpravi so sicer še opozorili, da otroci šolo zasovražijo, če jih učitelji kritizirajo in ne prepoznavajo njihovega truda. Pri tem je Gašperlin izpostavil problem današnje vse bolj "permisivne družbe hedonizma", v kateri razpadajo vrednote in v kateri otroci živijo v prepričanju, da nihče od njih ne sme zahtevati napora. Ravno nasprotno, trdo delo in užitek se v šolah povezujeta, so sklenili v razpravi.
