Posvet soorganizirajo Društvo državnih tožilcev, Generalna policijska uprava ter center za izobraževanje v pravosodju. Tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer je opozoril na pomen sodelovanja med različnimi strokovnjaki v dobro otroka. Priznal je, da je "na papirju vse jasno, težje je sodelovanje v praksi. Včasih ni jasno, katere strokovnjake sploh potrebujemo, težko je preseči svojo stroko in vključiti druge, pojavljajo se konceptualne razlike".
"Ko steče nek postopek, morda kazenski ali socialno-varstveni, se napetost na vseh straneh le še poveča. Vsi pričakujejo veliko, vsi vedo povedati, kaj vse je bilo pri drugih prej narobe, tudi pričakovanja so včasih prevelika. Pritaknejo se še mediji in politika in prav lahko se zgodi, da mladoletnik postane zgolj razlog za prepir in ne cilj vseh strokovnjakov.
Generalni direktor policije Marjan Fank je opozoril tudi na družbene spremembe zadnjih let, ki so prinesle tudi nove dejavnike ogrožanja otrok. Izpostavil je predvsem internet. "Brez ustreznih orodij za nadzor deviantnih orodij na spletu ne bomo mogli zaščititi otrok in mladostnikov na spletu. Ne moremo jih umakniti iz virtualne resničnosti," je opozoril.
Predsednica tožilskega društva Mirjam Kline je danes izpostavila dobre rešitve na področju obravnave otrok, ki so priče ali žrtve kaznivih dejanj, iz drugih držav.
V BiH imajo zakonsko določeno, da lahko z otroki v sodnih postopkih delajo le strokovnjaki, ki so opravili posebna usposabljanja. Otroke za pričanje na sodišču pripravijo posebej usposobljeni psihologi, zaslišanja otrok se vedno snemajo, da otroku ni treba večkrat povedati iste zgodbe, ne glede na to ali je priča ali žrtev kaznivega dejanja. Na Hrvaškem imajo polikliniko za zaščito otrok in mladostnikov, na Islandiji hišo za otroke, žrtve kaznivih dejanj. "Pri nas nimamo nič takega," je opozorila in pristojne pozvala k razmišljanju.
Poliklinika za zaščito otrok in mladostnikov mesta Zagreb je javna zdravstvena ustanova, ki ima interdisciplinarni tim okoli 30 strokovnjakov, med njimi psihiatre, psihologe, socialne delavce, specialne pedagoge, logopede in nevropediatra. Ukvarjajo se z duševnim zdravjem otrok, obravnavajo otroke z duševnimi travmami, otroke, žrtve nasilja ali zanemarjanja, pa tudi otroke z različnimi učnimi in drugimi težavami in njihove starše, je za STA pojasnila klinična psihologinja s poliklinike Renata Čorić Špoljar, ki je na tokratnem posvetu na Brdu predavala med drugim o pripravi otroka na zaslišanje na sodišču.
Poliklinika namreč sodeluje tudi s policijo, tožilstvom in sodiščem v primerih, ko obravnavajo otroke. Tako lahko po potrebi na kliniki opravijo zaslišanje otroka, ki ga opravi sodelavec klinike. Ta otroku postavlja vprašanja po navodilih uradnih organov, a prilagojena tako, da je otrok čim manj pod stresom, je pojasnila Čorić Špoljarjeva. Izjave lahko tudi snemajo, tako da otrok izjavo poda zgolj enkrat, posnetek izjave pa velja v vseh kasnejših postopkih.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic pa se je dotaknil nove realnosti, migracije ter vedno večje število otrok brez spremstva, ki prihajajo tudi v Slovenijo in potrebujejo ustrezno zaščito in pomoč. Spomnil je na prve poskuse ureditve namestitve teh otrok in zavrnitve v lokalnih okoljih. Kot pozitivna primera je izpostavil Postojno in Novo Gorico, kjer so v tamkajšnjih dijaških domovih in občinskih upravah izrazili pripravljenost sprejeti mladoletne migrante brez spremstva.
"Skrb za otroke brez spremstva ne pomeni, da so prikrajšani slovenski otroci. Nihče ne živi na nikogaršnji račun. Otroci in mladostniki, ki so našli zatočišče v Sloveniji, imajo za sabo svojo tragične zgodbe. Če jim ne bi ponudili pomoči, bi ti otroci lahko postali tarča različnih skrajnosti, stranpoti in tudi radikalizacije. Naloga vseh strokovnih službe je, da se ti otroci počutijo varne in sprejete," je danes poudaril Šefic.
Podobno kot ostali govorci je izpostavil pomen usklajenega sodelovanja vseh pristojnih organov, ko se gre za interes otrok. A ne le policisti, tožilci, tudi drugi strokovni delavci, na primer socialni in zdravstveni delavci, bi morali biti ustrezno usposobljeni za prepoznavanje, da je nek otrok zlorabljen ali trpinčen, je še opozoril Šefic.
Udeležence posveta je danes nagovorila tudi varuhinja človekovih pravic, nekdanja vrhovna državna tožilka Vlasta Nussdorfer. Naštela je nekatere primere iz svoje prakse, ko zaradi neustreznega ukrepanja pristojnih otroci niso bili primerno zaščiteni. "Otrokom je treba pomagati! Če se že zgodi, kar se ne bi smelo, takrat moramo verjeti otroku, mu stati ob strani in narediti najboljše zanj," je poudarila.
