c S

Novi pravilnik o učbeniških skladih za šolske knjižničarje in Sviz nesprejemljiv

05.04.2017 13:13 Ljubljana, 05. aprila (STA) - Nov predlog pravilnika o upravljanju učbeniških skladov, ki je nedavno prestal javno razpravo, je za šolske knjižničarje in sindikat Sviz nesprejemljiv. V predlogu so pričakovali rešitve problemov, na katere opozarjajo že vsaj pet let. Med najbolj perečimi je, da skrbniki skladov, ki so v večini knjižničarji, za dodatno delo niso plačani.

"Že nekaj let neuspešno opozarjamo na napake, pomanjkljivosti in tudi neupoštevanje veljavnega pravilnika. Skrbniki skladov smo na večini šol knjižničarji. Gre za dodatno delo, ki nam je dodeljeno na podlagi sklepa o imenovanju skrbnika. Pristojno ministrstvo že kar nekaj let uspešno zmanjšuje sredstva za učbeniške sklade, čeprav smo po pravilniku do njih upravičeni. Za svoje delo nismo plačani," je za STA ogorčeno dejala Andreja Urbanec, sicer knjižničarka in skrbnica učbeniškega sklada v Osnovni šoli (OŠ) Orehek Kranj.

Poudarila je, da je v zadnjih letih po večini šol praksa, da ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport krije le stroške nakupa novih učbenikov in dokupa manjkajočih izvodov, izposojevalnine že nekaj let niso prejeli, tako da denarja za menjavo nimajo, ali pa so celo v negativnem stanju.

Svoja mnenja in predloge za rešitev problematike z učbeniškimi skladi so člani sekcije za šolske knjižnice in zveza bibliotekarskih društev v začetku marca poslali ministrici za izobraževanje, znanost in šport Maji Makovec Brenčič, ki se na dopis še ni odzvala.

Nezadovoljstvo s pravilnikom tudi v Svizu in zvezi aktivov svetov staršev

Z dopisom in pripombami na predlog novega pravilnika o upravljanju učbeniških skladov je ministrstvo opozoril tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanost in kulture Slovenije (Sviz), ki je pozval k nadaljnjemu usklajevanju vsebine, zlasti v delu, ki se nanaša oziroma določa dodatne delovne obremenitve za šolske knjižničarje kot skrbnike učbeniških skladov.

Ob tem sindikat vztraja, da je treba sočasno pripraviti in uskladiti tudi spremembe normativov za zaposlovanje knjižničarjev v šolah, upoštevaje obseg novih del in nalog, ki jih predstavlja upravljanje učbeniških skladov.

V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije pa se težko izognejo občutku, da je "vzdržnost" modela učbeniških skladov v finančnem smislu razumljena kot ohranjanje obstoječega stanja in prihranka v državnem proračunu.

"Naše simulacije kažejo, da bodo šole po uveljavitvi novih pravilnikov za pokrivanje materialnih stroškov in stroškov delovanja učbeniških skladov skupaj dobile manj denarja, kot so ga leta 2014 dobile le za materialne stroške," je za STA povedal predsednik zveze Anton Meden.

Pravilnik bi moral jasno razmejiti osnovnošolske sklade od srednješolskih

Nov predlog pravilnika o učbeniških skladih, objavljen v marcu, je za Urbančevo "grozljiv". "Ko sem ga prvič prebrala, sem bila zgrožena, užaljena in pretresena. Smo res lahko skrbniki in naše delo tako obravnavani," se je vprašala in spomnila, da je delo v skladu stresno, časovno razpotegnjeno na nekaj mesecev, hkrati pa tudi zelo odgovorno.

Zato bi morali jasno razmejiti osnovnošolske sklade od srednješolskih. Po mnenju Urbančeve bi bilo še najbolje, da bi imeli dva pravilnika. V srednjih šolah je praksa uspešna, starši plačujejo izposojevalnino in šole same skrbijo, iz tega denarja krijejo nove nakupe in izplačila skrbnikom, je pojasnila.

Dodatno delo, za katerega ne prejemajo plačila šolski knjižničarji oz. skrbniki sklada je za STA opisala Urša Bajda, ki nadomešča predsednico sekcije šolskih knjižnic v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.

Definicija "delavec v knjižnici" neobstoječa

"Nedopustno se nam zdi, da težaško delo v juniju, avgustu in septembru, v vročini in prahu s kupi učbenikov, ni na noben način ovrednoteno," pravi Bajda, ki je tudi sama skrbnica dveh učbeniških skladov, ker dela na dveh osnovnih šolah v Trbovljah in Radečah. Država ji v nekaj letih, kot pravi, za opravljeno delo dolguje nekaj tisoč evrov.

Pravilnik po mnenju sogovornic uporablja neobstoječo terminologijo, saj govori o "delavcu v knjižnici", ki v skladu z veljavno zakonodajo po njunih trditvah v vzgoji in izobraževanju ne obstaja. Definicija se jim zdi zelo žaljiva do strokovno usposobljene osebe s sedmo stopnjo izobrazbe.

Po novem naj bi sklad vključeval tudi učbeniška gradiva za prvi razred, ki naj bi jih dobili prvošolci v trajno last. Tukaj se po navedbah Urbančeve odpirajo številna vprašanja, zakaj prvošolcem in ne katerim drugim učencem, zakaj naj bi šola skrbela za to, zakaj dvojno delo in sicer na začetku leta vpis gradiv v evidence, konec istega leta odpis teh.

Ministrstvo bo pripombe preučilo

Ministrstvo bo vse pripombe in predloge, ki so prispeli na omenjeni pravilnik skrbno preučilo in nato podalo nanje odziv, so za STA odgovorili na ministrstvu.

Ministrstvo je sredi februarja pripravilo nov model vzdrževanja učbeniških skladov, s katerim želijo po besedah ministrice zagotoviti njihov dolgoročni razvoj in kakovost. Ministrstvo bo šolam vsako leto namenilo sredstva za obnovo skladov, pri čemer bodo morale šole zagotoviti tudi nakup učbeniškega gradiva za prvošolce.