c S

Računsko sodišče kritično do izvajanja mladinske politike

15.03.2017 09:37 Ljubljana, 15. marca (STA) - Računsko sodišče je v reviziji smotrnosti poslovanja izreklo mnenje, da v letih 2014 in 2015 ni bil vzpostavljen učinkovit sistem spremljanja izvajanja ukrepov in projektov v okviru mladinske politike. Prav tako je ugotovilo pomanjkljivo spremljanje in poročanje o izvajanju mladinske politike ter nepreglednost financiranja, so sporočili s sodišča.

Kot so spomnili na računskem sodišču, je bila mladinska politika v letih 2014 in 2015 v Sloveniji 99,5-odstotno horizontalna in usmerjena v integracijo mladih v ekonomsko skupnost na različnih področjih življenja. Vlada je ustanovila svet vlade za mladino kot posvetovalno in koordinacijsko telo s področja mladih in mladinskega sektorja.

Računsko sodišče je ob tem ugotovilo, da iz predpisov ni povsem jasno, kakšna je vsebina nalog organov, ki so pristojni za uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju, kdo mora oz. kdo lahko pri tem sodeluje ter kakšne so dolžnosti sodelujočih. V mladinskem sektorju ni sodelovanja deležnikov pri uresničevanju javnega interesa, še posebej med državno in občinsko ravnjo, ugotavlja računsko sodišče.

Svet vlade za mladino, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter urad za mladino po oceni sodišča ne opravljajo ustrezno naloge koordinatorja mladinske politike med državno in lokalno ravnjo, koordinator mladinske politike na lokalni ravni pa v predpisih ni predviden.

Spremljanje mladinske politike se je v letih 2014 in 2015 na državni ravni izvajalo pomanjkljivo, na lokalni ravni pa se ni izvajalo. Prav tako se v tem obdobju o izvajanju mladinske politike ni ustrezno poročalo.

Vlada, ministrstvo in urad za mladino po njihovih ugotovitvah ne razpolagajo s točnimi podatki o tem, koliko javnih sredstev na državni in lokalni ravni je bilo v tem času namenjeno za izvajanje ukrepov v okviru mladinske politike.

V skladu z razpoložljivimi podatki je bil glavni vir financiranja mladinske politike državni proračun, in sicer v višini prek 90 odstotkov. Ostali viri financiranja so bili, z izjemo sredstev Evropske komisije, v skladu s podatki, ki jih je pridobilo računsko sodišče, neizkoriščeni.

Prav tako vlada, ministrstvo in pristojni urad niso imeli pregleda nad vrstami finančnih pomoči, njihovo skupno višino in zneski, ki jih je lahko na državni ali lokalni ravni prejel mladi posameznik.

Posamezne vrste finančne pomoči so urejene v številnih predpisih in so v pristojnosti različnih ministrstev. Skupna evidenca finančnih pomoči mladinske politike pa ne obstaja, so zapisali.

Učinkovitosti mladinske politike sploh ni mogoče meriti, saj še ni bil vzpostavljen ustrezen sistem merjenja njenih učinkov, je med drugim še ugotovilo računsko sodišče. Od ministrstva in urada za mladino je zahtevalo odzivni poročili, v katerih morata izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti oziroma nesmotrnosti.