Kot je pojasnil ravnatelj Gimnazije Kranj Franc Rozman, poteka energetska obnova stavbe s prenovo električnih inštalacij. "Delavci so povsem slučajno zarisali prostor za električno omarico prav na mestu, kjer je bila vzidana skrinjica, sicer je ne bi našli," je povedal Rozman.
Vedeli so sicer, da so ob gradnji stavbe vanjo zazidali spomenico, ki vsebuje vsa prizadevanja za nastanek gimnazije. Vendar je spominska plošča izginila, za sklepni kamen pa se je pozabilo, kje je bil vgrajen. Po 120 letih so tako po naključju našli kraj z vsebino, ki ima veliko zgodovinsko in simbolno vrednost.
Kot je dejala konservatorka Nika Leben iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je vsebina najdbe v Gimnaziji Kranj zelo bogata in dragocena. "Predstavlja zanimivo gradivo ne le za nas, ki se profesionalno ukvarjamo z arhitekturo, temveč tudi za dijake gimnazije in nenazadnje za cel Kranj," je izpostavila Lebnova.
Sicer takšne najdbe niso tako redke, saj so v ljudski arhitekturi precej pogosto v stavbo vzidali časovno kapsulo z dokumenti ali takratnim denarjem. "Vendar nimamo veliko priložnosti, da bi jih našli, saj zanje ne vemo, dokler ne posežemo v stavbno substanco," je pojasnila Lebnova.
Sorodne najdbe so na primer odkrili v sitarski hiši v Stražišču in pa na Šenkovi domačiji na Zgornjem Jezerskem. Se pa Lebnovi zdi najdba v kranjski gimnaziji najbolj bogata. Osrednja vsebina je spomenica iz 18. septembra 1897, ki jo je sestavil profesor Anton Štritof, ki je med leti 1895 in 1900 na Gimnaziji Kranj poučeval slovenščino, latinščino, nemščino, geografijo in zgodovino.
Poleg nje so v bakreni skrinjici revije in časopisi, ki so takrat izhajali, mošnjiček z novci, lekarniška vrečka, v kateri so bila verjetno zdravila in pa fotografija Kranja iz tistega časa. "Ta nam sicer zbuja nekaj dvoma v to, kdaj je bila skrinjica vzidana, saj sta na fotografiji oba kraka gimnazije enako dolga, kar se je zgodilo šele leta 1902," je povedala Lebnova.
Po njenih besedah bodo fotografijo in dokumente natančno preučili, ko bodo restavrirani. Tedaj bodo pripravili tudi natančen opis vsebine in ocena zgodovinske vrednosti. V Kranju želijo, da bi jo nato znova zazidali, saj ocenjujejo, da gre za intimno lastnino šolske stavbe. Dopolnili pa bi jo z dokumenti iz današnjega časa in podatki o tokratni prenovi.
Morda bo priložnost za to 18. septembra, ko bodo odprli razstavo ob 120-letnici izgradnje stavbe gimnazije, ki je v svoji zgodovini izšolala že več kot 13.000 maturantov. Stavba gimnazije velja za najbolj monumenatalno zgradbo iz obdobja neohistorizma na Gorenjskem. Načrte zanjo je izdelal Viljem Treo, ki je sodeloval tudi pri gradnji Slovenske filharmonije in Narodnega muzeja v Ljubljani.
