Širša in dalj časa trajajoča preiskava se je začela leta 2015, ko je ena izmed policijskih uprav dobila informacijo, da neka deklica prek spleta komunicira z neznancem, ki jo vabi na zmenek. "Nato se je preiskava razplamtela, šli smo od žrtve do storilcev," je na novinarski konferenci pojasnil vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Generalne policijske uprave (GPU) Anton Toni Klančnik.
Policijske uprave Celje, Maribor, Novo mesto, Koper, Murska Sobota, Kranj in Ljubljana so tokrat pod drobnogled vzele 17 osumljenih in jim v hišnih preiskavah zasegle skoraj tisoč predmetov, elektronskih naprav in nosilcev podatkov, od računalnikov, tablic, fotoaparatov, usb-ključkov in podobno. Te bodo zdaj forenzično pregledali.
Ob tokratnih hišnih preiskavah sicer niso odkrili otroka, ki bi bil neposredno ogrožen, zato za zdaj niso pridržali nikogar. Je pa po besedah Klančnika cilj preiskave ravno v tem, da odkrijejo in najdejo otroke, ki so žrtve spolnih zlorab. Zato policija poziva javnost, da v primeru zaznave takih primerov prijavijo spolne zlorabe otrok. Iščejo namreč še kar nekaj otrok, za katere ne vedo, kdo so in kje se izvajajo te zlorabe. "To je naša realnost, to se dogaja," je opozoril Klančnik.
Storilci namreč po Klančnikovih besedah "enostavno vstopajo v otroške sobe" prek najrazličnejših spletnih aplikacij in klepetalnic ter spletnih kamer. Z otroki vzpostavijo stik in otroci jim, misleč, da gre za njihove vrstnike, zaupajo najbolj intimne podrobnosti iz svojega življenja. Storilci to izkoristijo in od žrtev zahtevajo, da se pred spletno kamero slečejo ali izvajajo določene spolne aktivnosti.
Od začetka preiskave leta 2015 se je osumljencev nabralo več kot 30, v letošnjem letu pa so odkrili že 25 otrok, ki so bili zlorabljeni na spletu. Po Klančnikovih besedah je šlo predvsem za osnovnošolce, stare od 10 do 17 let, med njimi je bila večina deklic. Za kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva je predvidena kazen do osmih let zapora.
Od leta 2015 so zabeležili tudi štiri primere, ko so se storilci tudi srečali z žrtvami in jih spolno zlorabili, nato pa na spletu delili posnetke teh zlorab, je dodal.
Na policiji ob tem opozarjajo, da se morajo otroci zavedati odgovorne rabe interneta, a niso krivi, če jih je nekdo izkoristil. V tem primeru jim je treba pomagati. Pomembno pa je, da znajo otroci postaviti mejo zasebnosti v komunikaciji. Takoj, ko je ta meja prestopljena, morajo o tem obvestiti starše, prekiniti komunikacijo in blokirati osebo, dodajajo.
Izpostavljajo, da so na spletu prisotne osebe, ki budno spremljajo "odprte" profile družbenih omrežij, klepetalnic in forumov, kjer so prisotni otroci. S prefinjeno taktiko ter oboroženi z informacijami o otroku, ki so jih pridobili na spletu, z njim vzpostavijo stik. Poznajo tako njegove šibke točke kot tudi dobre strani. Postanejo njegovi prijatelji, okoli njih pletejo mrežo, ki ima samo en cilj, izsiljevanje, izpostavljajo na policiji.
Izsiljujejo jih lahko za denar, za še več fotografij ali video posnetkov intimnih delov telesa ali samozadovoljevanja, pa vse do zahteve po srečanju.
Podobno opozarja koordinator prijavne točke Spletno oko Andrej Motl. Za STA je dejal, da je edina zaščita pred neželeno distribucijo golih fotografij ta, da jih nikoli ne pošiljamo prek interneta. Mladim tudi svetuje, da svojih osebnih podatkov ne posredujejo nepoznanim osebam ter ne podležejo vabilom na zmenek. Prav tako naj se nikoli ne slečejo pred neznanci.
Ob tem je dodal še, da so mlajši otroci bolj ranljivi za tiste, ki zlorabljajo nove tehnologije in imajo veliko preverjenih metod, da pridejo do žrtev, ki jih želijo spolno izkoristiti. Internet po njegovih besedah postaja vedno kompleksnejši pojav, hkrati s tem pa narašča problematika internetnih spolnih zlorab.
Statistika policije kaže, da število kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva narašča. Če so leta 2012 zabeležili 59 takih kaznivih dejanj, so jih lani že 110. Lani so odkrili in zaščitili 113 otrok, žrtev internetnih spolnih zlorab, leta 2012 pa 24. Največ tovrstne kriminalitete zaznajo na območju policijskih uprav Ljubljana, Maribor in Celje.
Število internetnih spolnih zlorab otrok narašča zaradi večje dostopnosti otrok do spleta preko pametnih telefonov in drugih modernih tehnologij, je za STA povedal Motl. Sami so v desetih letih delovanja prejeli več kot 5000 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, petino so jih predali policiji.
Število prijav na prijavni točki Spletno oko z leti sicer ne narašča, ampak je celo upadlo, kar Motl pripisuje spremembi zakonodaje pred nekaj leti, ko je ogledovanje posnetkov postalo kaznivo dejanje, zato so ljudje bolj zadržani pri prijavah. Pri tem je izpostavil, da to ne pomeni, da je manj posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu.
Slovenija pri problemu razširjanja tovrstne kriminalitete ni osamljena. Kot navajajo na Europolu, je odkrivanje zlorab otrok preko spleta nenehen izziv, saj je močno odvisno od novih tehnologij. Prenosi datotek med uporabniki (peer-to-peer) in anonimen dostop do t. i. temne mreže (darknet) so glavni načini za dostop in izmenjavo gradiv zlorab otrok. Ti načini so namreč enostavni za uporabo in privlačni za kršitelje.
Na Europolu opozarjajo tudi na prenose spolnih zlorab otrok v živo, ki so bistveno olajšani z novimi tehnologijami. Omogočajo namreč, da se zlorabe otrok zgodijo v živo pred kamero na zahtevo naročnika, kar za drugo stran pomeni dobičkonosen posel.
Opozarjajo tudi na mreženje kršiteljev, ki se učijo iz napak tistih, ki so jih prijeli organi pregona.
