"Doktorski študij že dolgo ni več del ideje javnega brezplačnega izobraževanja, čeprav bi to moral biti. Šolnine za ta študij so se v zadnjih desetih letih ponekod povišale tudi za več kot 100 odstotkov. Ukrepi oblasti pa ta trend še pospešujejo. Kar sedem od 21 doktorskih študijskih programov bo ljubljanska univerza v prihodnjem študijskem letu po trenutnih podatkih za prvi letnik študija zaračunalo 5500 evrov," je opozoril Kordiš.
Tako najvišji znesek sofinanciranja 4000 evrov po njegovih navedbah ne pokrije niti osnovne šolnine, zato bo morala večina študentov še vedno delati poleg študija, da pokrije osnovne življenjske in ostale stroške.
Namesto, da bi zagotavljali sistemsko financiranje študija, ki bi omogočal nadaljevanje šolanja najbolj perspektivnih študentov, sedanji sistem favorizira skoraj izključni kriterij socialnega položaja študentov in njegovo finančno zmožnost plačevanja šolnine, je dejal.
Ob tem je spomnil, da je po izteku sofinanciranja doktorskega študija preko inovativne sheme leta 2013 zazijala finančna vrzel, ki je mnogim študentom nadaljevanje študija onemogočila. "No lani jeseni se pa je po treh letih te vrzeli sofinanciranje končno vrnilo in sicer v obliki razpisa. A lanskoletni razpis je za študente prinesel ogromno negativnih učinkov in težav," je ocenil Kordiš.
Razpis je bil objavljen sredi oktobra, se pravi po vpisu na tretjo stopnjo oziroma še preden so študenti sploh vedeli, kakšni so pogoji za pridobitev sofinanciranja. "Že samo to dejstvo je marsikaterega študenta odgnalo, ker se zaradi vseh nejasnosti ni odločil za vpis, čeprav bi bil nemara zelo dober doktorski študent," je dejal Kordiš.
Zaradi vsega navedenega je ZL danes na ministrstvo za izobraževanje naslovila štiri zahteve, in sicer, da študenti, ki se bodo izpisali iz študijskega programa, ker sofinanciranja niso pridobili, ne smejo imeti nobenih dodatnih stroškov, fakultete pa jih ne smejo terjati za šolnine in da se poleg sofinanciranja šolnin doktorskim študentom omogoči denarna spodbuda za pokrivanje osnovnih stroškov.
V ZL se zavzemajo za ponovno uvedbo normiranja šolnin, kar bo omogočilo zajezitev strmega trenda dvigovanja šolnin na doktorskem študiju in za brezplačen doktorski študij na javnih univerzah že s prihodnjim študijskim letom.
Na problematiko sofinanciranja doktorskega študija opozarja tudi študentski svet ljubljanske univerze. Študentje menijo, da tovrstne oblike sofinanciranja, kot jo prinaša uredba v skladu z novelo zakona o visokem šolstvu, ne pomenijo sistemske rešitve, ki bi zagotovila stalno financiranje doktorskega študija, ampak gre za začasne ukrepe.
Poleg ukinitve šolnin na vseh doktorskih programih zahtevajo, da se doktorski študij preoblikuje v redni študij v obliki javne službe, in oblikovanje raziskovalnih skupnosti doktorskih študentov in njihovih mentorjev.
"Študentje smo prepričani, da bo realizacija navedenih ukrepov v temeljih izboljšala kakovost doktorskega študija na ljubljanski univerzi," so za STA sporočili iz študentskega sveta, ki ga je v stališčih podprl tudi senat ljubljanske filozofske fakultete. Svoje predloge je sicer svet v začetku februarja poslal tudi ministrici za izobraževanje, znanost in šport Maji Makovec Brenčič.
Da novela zakona o visokem šolstvu in predlog nove uredbe o sofinanciranju doktorskega študija, ki je sicer v javni razpravi do 8. marca, uvajata neenako obravnavo študentov, vpisanih na javno veljavnih doktorskih študijskih programih, pa so prepričani na Fakulteti za državne in evropske študije.
Odločitev, da se sofinancira zgolj tiste doktorske programe, ki se izvajajo na javnih visokošolskih zavodih, odstopa od pretekle prakse in diskriminira študente zasebnih visokošolskih zavodov, kjer se prav tako izvajajo javno veljavni doktorski študijski programi, so za STA sporočili s fakultete. Zato bodo skupaj z Novo univerzo na ustavno sodišče podali pobudo za presojo ustavnosti 72.a člena novele zakona o visokem šolstvu.
